Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.
Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.
Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.
Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.
Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.
Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.
Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.
Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.
Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov