Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Kako v Lipici konja naučijo delati piruete in lebdeti v zraku
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Kako v Lipici konja naučijo delati piruete in lebdeti v zraku
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Zadnjo pravljico v okviru projekta Lahko noč, otroci! Dobro jutro, čustva! je v neposrednem avdio in video prenosu iz radijskega studia 26 interpretiral dramski igralec Jurij Souček.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Daša Peperko je študirala na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, smer zdravstvena nega. Zdaj piše diplomsko nalogo z naslovom Algoritem oživljanja prilagojen za gluhe in naglušne. Po opravljeni diplomi bo imela naziv diplomirana medicinska sestra. Kot gluha študentka je imela kar nekaj težav pri študiju, je povedala Petri Medved. Njen govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Nataša Kordiš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Peter Kraljič, svetovalec in strokovnjak za prestrukturiranje, je od 1982 zasedal direktorski položaj v globalni svetovalni družbi McKinsey. Leta 1983 je v ugledni harvardski publikaciji objavil matriko nabave in oskrbne verige, s tem pa postavil dobaviteljsko stroko na svetovni zemljevid ekonomije. Zdaj je upokojen, večino časa preživi v Nemčiji.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 23-letnega Matica. Po končani gimnaziji se je odločil nadaljevati šolanje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ko je bil še dijak, je zaradi disleksije zaprosil za poseben status, po vstopu na fakulteto pa tega ni storil. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
V Sloveniji ima otroke 6 % študentov, kar je pod evropskim povprečjem, ki se je ustavilo pri 10 %.
Na dveh točkah se je v minulih dneh zedinila praktično vsa Slovenija, a če smo nekako že navajeni, da nas povežejo uspehi športnikov, je tokrat vzporedno tekla še ena akcija, ki je združila vso slovensko javnost. Gre za akcijo zbiranja sredstev za zdravljenje še ne dveletnega Krisa Zudicha, ki ima redko in najhujšo obliko bolezni - spinalno mišične atrofije. In čeprav je bil cilj pobudnikov in organizatorjev akcije - Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki – zbrati 2,3 mio €, kolikor naj bi skupaj stalo najdražje zdravilo na svetu in zdravljenje v ZDA, je bila vsota presežena najmanj za tretjino. Takšen odziv je več kot presenetil organizatorje in osrečil starša malega Krisa, ki upata, da mu bo zdravilo, ki je za zdaj registrirano le v ZDA, pomagalo. Ostanek denarja pa bodo namenili za pomoč drugim otrokom z redkimi boleznimi. Tudi ta akcija je dokazala, kot že mnoge doslej, da smo Slovenci srčni in solidarni in smo sposobni stopiti skupaj, ko je to potrebno. To je pomembno tudi širše, pravi predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos. Tak odziv ljudi nam daje kot posameznikom tudi občutek varnosti, saj vemo, da ne bomo ostali sami če bomo potrebovali pomoč, poleg tega pa nas navdaja s ponosom, da smo člani take skupnosti.
V tem tednu na Prvem predstavljamo študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Danes pa vam predstavljamo Mašo Pupaher 23-letno absolventko dodiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub slepoti je tutorka študentom s posebnimi potrebami, je pa tudi članica Komisije za študente s posebnim statusom Univerze v Ljubljani. Za Mašo je zelo pomembno, da ne poudarja slepote, ampak to, da je predvsem študentka. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
Hormonska kontracepcija in kondom sta še vedno najpopularnejša načina zaščite pred nezaželeno nosečnostjo med mladimi. V zadnjih dveh desetletjih se je na trgu pojavilo več različnih oblik hormonske kontracepcije, tudi v obliki obližev in hormonskih obročkov, ki so pripomogli k možnosti večje izbire med uporabnicami. Kljub zagotovilom ginekologov in ginekologinj, da kontracepcijske tablete načeloma ne škodujejo in da so stranski učinki redki, se veliko deklet in žensk sreča s stranskimi učinki ali celo hujšimi posledicami zaradi kontracepcije. Pred odločitvijo za hormonsko kontracepcijo je pomembno, da se uporabnica z ginekologom posvetuje z možnimi neželenimi stranskimi učinki in se v prvih mesecih uporabe opazuje ter beleži nenavadne pojave, ki jih pred jemanjem pri sebi ni opazila.
Od katalonskega referenduma, na katerem smo bili priče brutalnemu posredovanju španske policije, minevata dve leti. Čeprav je španska vlada odpravila sporni suspenz katalonske avtonomije, se odnosi med Barcelono in Madridom ne umirjajo. Še več, po eni strani se celo še zaostrujejo. V teh dneh pričakujemo sodbe katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, ki jim zaradi njihove vloge v katalonskem procesu osamosvajanja grozijo visoke zaporne kazni. Španska policija je nedavno aretirala več katalonskih aktivistov, češ da naj bi pripravljali teroristične napade. »Od prejšnjega tedna dalje imamo še sedem političnih zapornikov več,« je bil jasen ustanovitelj katalonskega portala VilaWeb Vicent Partal. »Španija si izmišlja trditve, s katerimi skuša katalonsko gibanje za neodvisnost prikazati kot nasilno.« Španijo sicer 10. novembra čakajo nove predčasne volitve – že četrte parlamentarne volitve v štirih letih. Vodji socialistov Pedru Sanchezu namreč po aprilskih volitvah ni uspelo sestaviti vlade, kar lahko za njegovo stranko pomeni velik udarec. Španijo je v veliki politični krizi, španska družba pa se še vedno ni rešila ostankov frankizma. Zato je za špansko družbo zelo pomembna odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo potomcev diktatorja Franca na nameravan prekop generalovih posmrtnih ostankov, pravi Urša Geršak, lektorica za španščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Začelo se je novo študijsko leto polno različnih obveznosti za vse študente tudi za študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Na Univerzi v Ljubljani velja Pravilnik o študentih s posebnim statusom, v katerem je med drugim opredeljena tudi možnost za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami. Ta teden bomo predstavili štiri študente s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 21-letno Majo Munih študentko tretjega letnika prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je študentka s posebnimi potrebami, saj je gibalno ovirana. Je pa tudi pesnica in pisateljica. Pri petnajstih letih je izdala zbirko pesmi Prebujenje, pri šestnajstih pa zbirko Ogledujem se v resnici. Napisala je tudi roman Sanje bolijo drugače. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad. Kakšen je njen izobraževalni proces in kakšne prilagoditve potrebuje - o tem se je z njo pogovarjala Petra Medved. Foto: Petra Medved
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Slovenija bo tudi letos v vseevropski iniciativi sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe. Več v prispevku Urške Henigman.
Vodstvo Adrie Airways je danes na kranjsko okrožno sodišče vložilo predlog za stečaj letalskega prevoznika. Adria je medtem odpovedala vse današnje in jutrišnje lete. Vlada ne bo pristopila k reševanju, saj ima letalski prevoznik 90 milijonov evrov dolga. Poleg tega bi državno reševanje Adrie pomenilo, da se neodgovorni lastnik sklad 4K INVEST lahko izogne odgovornosti za potopitev družbe. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zato po seji vlade povedal, da je edini možen scenarij za Adrio stečaj. Po njem pa je vlada pripravljena iskati rešitve, o katerih se še pogovarja. V vseh rešitvah, najsi gre za prepustitev linij trgu ali za ustanavljanje novega nacionalnega prevoznika, se omenja Lufthansa, ki pa na »špekulacije« ne odgovarja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britansko vrhovno sodišče je razveljavilo začasno prekinitev dela britanskega parlamenta. Načrtovana pettedenska prekinitev bi imela namreč v obdobju, ko država izstopa iz Evropske unije, prevelike učinke. Gre za izjemne in za državo zelo pomembne okoliščine, pri katerih izvoljeni predstavniki ljudstva ne smejo ostati brez svojega glasu. Tako je svojo odločitev utemeljilo vrhovno sodišče. Britanski premier Boris Johnson sicer meni, da odločitev sodišča ni bila pravilna, vendar jo bo spoštoval. Kaj pa to pomeni za nadaljnje korake pri brexitu? O tem v pogovoru z novinarjem Televizije Slovenija Adrijanom Bakičem, ki pozorno spremlja razmere na Britanskem otočju.
Projekt Ljubljanica je že poleti v Parizu na zasedanju konvencije prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Slovesnost ob podelitvi znaka pa poteka danes, na Vrhniki, kjer se hkrati začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za največji dogodek s področja kulturne dediščine. Dogodki bodo brezplačni, med drugim si lahko ogledate razstavišče Moja Ljubljanica, ki ga je obiskala Darja Pograjc.
Podnebnemu protestu na ulicah doma in po svetu se ne pridružujejo več le mladi, ampak vse generacije. A začelo se je z mladimi – gre za pozitiven signal po daljšem času, ko so se starejše generacije pritoževale nad njihovo apatičnostjo, prvi sociolog Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: "Raziskovalci mladih že desetletja opažamo, da so mladi apatični, nezainteresirani za politiko. Zdaj je končno ta generacija spregovorila, začela participirati.« Sedanja generacija je izobražena, v šolah posluša o ekologiji, a nato spozna, da politika temu ne sledi. Več pa Erna Strniša.
Ponudba letošnje Noči raziskovalcev je vsekakor bogata in kljub imeu poteka preko celega dne. Na znanstvenem meniju bo praktično vse – od zdrave prehrane do skrivnosti oddaljenih galaksij. V Ljubljani, Ajdovščini in Murski Soboti bo pestro tudi dogajanje na ulicah, od ponudbe pa skorajda poka po šivih tudi v številnih knjižnicah, šolah, fakultetah, na inštitutih in tudi v kakem nakupovalnem središču lahko naletite na manjši ali večji znanstveni festival. Osnovno sporočilo je, da je znanost ni sama sebi namen, da je nadvse relevantna, čeprav nima čarobne paličice za vse probleme, ki nas danes pestijo. Toda tehtnih odgovorov vendarle ponuja več, kot se običajno zavedamo.
Da podjetja, celo podjetja v državni lasti, prek oglaševalskih ali svetovalnih pogodb plačujejo nekaterim slovenskim medijem oziroma novinarjem za tišino, pa tudi za umazane, lažne ali naročniku prijazne vsebine, se govori že nekaj časa. Na dan prihajajo pričevanja in tudi dokumenti, ki te informacije posredno potrjujejo. V zadnjih dneh spremljamo s to temo povezano razkrivanje in medijsko obračunavanje med Vladimirjem Voduškom, portal Topnews, in medijskim lastnikom ter novinarjem Bojanom Požarjem, ki je hkrati tudi predsednik politične stranke. O prej omenjenih nesprejemljivih in nedopustnih pojavih se je z dr. Markom Milosavljevićem, profesorjem na Fakulteti za družbene vede, pogovarjala Tatjana Pirc.
Naftni trgovec Petrol podira rekorde. Lani je zabeležil kar 5,4 milijarde evrov prihodkov. Širi se na jugovzhod, investira v energetske rešitve, njegove trgovine HIP HOP se presenetljivo krepijo. Republika Slovenija pazi, da v Petrolu ne izgublja deleža, nasprotno, leta 2017 in letos je delnice Petrola kupovala. Ni pa država edini lastnik v razpršeni delničarski strukturi podjetja. Med lastniki, poslovnimi partnerji, strankami in potrošniki uspešno krmari predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, ki je na vrhu že osem let. Upravni odbor Združenja Manager ga je izbral za managerja leta.
Neveljaven email naslov