Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
"Ne praznujemo samo, kar smo dosegle in dosegli, opozarjamo na tisto, česar še nismo in se odzivamo na sedanjost"
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Kot se spominja sokuratorka fotografskega dela razstave Maja Ličen, se je parada ponosa, manifestacija aktivizma in upora, ki v svojem jedru pomeni zavzemanje za enakost, začela kot obvoznica mimo nestrpnosti, kot pohod proti homofobiji. Skozi vsa ta leta se je znatno širila in odpirala različna vprašanja. Hkrati pa parada ostaja boj, ki sprašuje državo, če pozna svoj dolg, boj s sovraštvom, fobijami in politiko, so zapisali v društvu Parada ponosa. Na vprašanje kje smo kot družba danes, Maja Ličen poudarja, da na žalost nazadujemo, da je sovraštvo v porastu, da ga čutijo in beležijo, da se spet pojavlja na cesti, kar v preteklih letih ni več predstavljajo poglavitnega problema.
Slovenija je definitivno še vedno homofobna država. Ta vzpon, če želite uporabiti to surovo obliko besede, fašizma, nasilja, nestrpnosti, je nekaj, kar je velik problem današnje družbe. Definitivno lahko beležimo porast osnovnega sovraštva in diskriminacije.
Dve desetletji parade ponosa sta ujeti tudi v fotografski objektiv. Na pregledni razstavi si lahko, poleg video posnetkov, ogledate izbor 147 dokumentarnih fotografij različnih avtoric in avtorjev, ki kreativno, politično in umetniško prikazujejo parado na svojevrsten način. Dokumentiranje družbenega angažmaja kot so parade ponosa je pomemebno, poudarja fotografinja in sokuratorka fotografskega dela razstave Jasna Klančišar.
Fotografija in video sta medija, ki zapisujeta in beležita. To ostane za vedno zapisano kot dokazni material. Zato se mi zdi pomembno, da so vsi ti dogodki zabeleženi in da se vodi arhiv.
Parada ponosa bo s svojimi zahtevami po enakosti poleg Ljubljane in Maribora, letos jeseni prvič potekala tudi na koroškem. Razstava pa je v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani na ogled do 21. junija.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
"Ne praznujemo samo, kar smo dosegle in dosegli, opozarjamo na tisto, česar še nismo in se odzivamo na sedanjost"
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Kot se spominja sokuratorka fotografskega dela razstave Maja Ličen, se je parada ponosa, manifestacija aktivizma in upora, ki v svojem jedru pomeni zavzemanje za enakost, začela kot obvoznica mimo nestrpnosti, kot pohod proti homofobiji. Skozi vsa ta leta se je znatno širila in odpirala različna vprašanja. Hkrati pa parada ostaja boj, ki sprašuje državo, če pozna svoj dolg, boj s sovraštvom, fobijami in politiko, so zapisali v društvu Parada ponosa. Na vprašanje kje smo kot družba danes, Maja Ličen poudarja, da na žalost nazadujemo, da je sovraštvo v porastu, da ga čutijo in beležijo, da se spet pojavlja na cesti, kar v preteklih letih ni več predstavljajo poglavitnega problema.
Slovenija je definitivno še vedno homofobna država. Ta vzpon, če želite uporabiti to surovo obliko besede, fašizma, nasilja, nestrpnosti, je nekaj, kar je velik problem današnje družbe. Definitivno lahko beležimo porast osnovnega sovraštva in diskriminacije.
Dve desetletji parade ponosa sta ujeti tudi v fotografski objektiv. Na pregledni razstavi si lahko, poleg video posnetkov, ogledate izbor 147 dokumentarnih fotografij različnih avtoric in avtorjev, ki kreativno, politično in umetniško prikazujejo parado na svojevrsten način. Dokumentiranje družbenega angažmaja kot so parade ponosa je pomemebno, poudarja fotografinja in sokuratorka fotografskega dela razstave Jasna Klančišar.
Fotografija in video sta medija, ki zapisujeta in beležita. To ostane za vedno zapisano kot dokazni material. Zato se mi zdi pomembno, da so vsi ti dogodki zabeleženi in da se vodi arhiv.
Parada ponosa bo s svojimi zahtevami po enakosti poleg Ljubljane in Maribora, letos jeseni prvič potekala tudi na koroškem. Razstava pa je v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani na ogled do 21. junija.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov