Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov