Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Neveljaven email naslov