Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Kaj se je po nekaterih ulicah dogajalo pred leti, nekateri, ki hodimo danes po njih, ne vemo. In da se zgodb, ki so ostale v spominih, ne bi pozabilo, skrbi tudi projekt MOJE ULICE inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel.
Lljubljanske Poljane so bile nekoč res poljane. Zelene. “ Polja, travniki, njive. Poleg tega pa so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi – še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli,” pojasnjuje Marija Župevc, ki je na Poljanah preživela 20 let. Ostal ji je spomin na vonj sveže pečenega kruha, ki ga je mama zamesila doma in odnesla speči v pekarno. Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kostumograf, oblikovalec in stilist Zoran Garevski že skoraj dve desetletji navdušuje slovensko modno oblikovanje. Na njegov rojstni dan se mu bodo poklonili v Stari Elektrarni v Ljubljani s posebno dobrodelno modno revijo.
Varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija posluša tudi nas, ustvarjalce radijskih in televizijskih vsebin pred mikrofonom. Lado Ambrožič se namreč odziva na pisma poslušalcev, ki jih moti vrsta nepravilnosti pri naši primarni skrbi, skrbi za kulturo govora.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
O pljuvanju in pljuvalnem potovanju po deželah Azije nam je povedal profesor sociologije na univerzi v Plymouthu, Ross Coomber.
Jasna Tutta iz Sesljana se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu in je svoj skromni dom našla na enajstmetski jadrnici Calipso. S partnerjem plujeta po svetovnih morjih. Jadralsko pot sta začela v Avstraliji, nadaljevala v Mehiki. Cenita svobodo premikanja in načrtov ne delata. "Načrti jadralcev zapisani v mivki, ki jo ob plimi odnese morje," je prepričana Jasna Tutta. O pravilih, ki jih spoštujeta, da je jadranje varno, o morski bolezni, o obilici dela, pa tudi o tistih čudovitih trenutkih, ko v mirnem zalivu ona obisk pridejo le delfini, govori z zanosom. Globoke vezi med jadralci in srečanja so neizmeren vir zgodb in izkušenj.
V ljubljanskem mestnem muzeju bo še do 20. aprila razstavljeno najstarejše kolo na svetu. Leta 2002 so ga odkrili na ljubljanskem Barju. Gre za neobičajno razstavo, ki z izkoriščanjem prostora, luči, zvokov in eksponatov obiskovalcu skuša kar najbolj nazorno prikazati in približati čas kolišč. Izjemna najdba je središče razstave, ki hkrati s preteklostjo obravnava tudi sedanjost in nakazuje tok zgodovine, ki ga je kolo pomembno zasukalo.
Inštitut za medijsko raznolikost je organizacija, ki se v mednarodnem okolju bori proti širjenju predsodkov, netolerantnosti in sovražnosti v medijih. Spodbuja razumevanje med različnimi skupinami in kulturami ter spodbuja odgovorno medijsko poročanje in raznolikost v medijih. Direktorica inštituta v Londonu Milica Pešić poudarja, da nam okolica nenehno določa našo identiteto, da številni mediji svoje vloge ne opravljajo tako, kot bi morali, da pogosto sami ustvarjajo stereotipe in predsodke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov