Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov
Pred kratkim je ARSO izdal dovoljenje za odstrel 115 medvedov na 84 ih loviščih do konca septembra, ker zaradi prevelike gostote na nekaterih območjih prihaja do konfliktov. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta:
"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte."
Z izdajo odločb nameravajo nadaljevati, tako da bi postopoma v treh letih dosegli ciljno število 800 osebkov. Pričakovano pa odstrelu z odločbo, v kateri je določena ta kvota medvedov, nasprotujejo nevladniki. Slednji imajo namen po pravni poti odstrel preprečiti, ker so prepričani, da je pobijanje živali zaščitenih vrst in trgovanje z njihovim mesom nesprejemljivo in nezakonito. Pristojni te očitke kategorično zavračajo. Mateja Blažič, ARSO:
"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi."
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov
Pred kratkim je ARSO izdal dovoljenje za odstrel 115 medvedov na 84 ih loviščih do konca septembra, ker zaradi prevelike gostote na nekaterih območjih prihaja do konfliktov. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta:
"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte."
Z izdajo odločb nameravajo nadaljevati, tako da bi postopoma v treh letih dosegli ciljno število 800 osebkov. Pričakovano pa odstrelu z odločbo, v kateri je določena ta kvota medvedov, nasprotujejo nevladniki. Slednji imajo namen po pravni poti odstrel preprečiti, ker so prepričani, da je pobijanje živali zaščitenih vrst in trgovanje z njihovim mesom nesprejemljivo in nezakonito. Pristojni te očitke kategorično zavračajo. Mateja Blažič, ARSO:
"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi."
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.
Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.
Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov