Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Treba bo spremeniti tudi finančni načrt ZPIZ-a.
Stanje v pokojninski blagajni se iz vidika plačilne discipline in izterjave iz leta v leto izboljšuje. Lani je FURS pobral za 4,5 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost. Šlo je za najvišji porast – pobrali so dobrih 300 milijonov evrov oziroma 7 odstotkov več kot leto prej. Zmanjšal se je tudi davčni dolg. Konec lanskega leta je znašal približno 205 milijonov evrov, kar je skoraj devet odstotkov manj kot leto prej. Toda, kaj prinaša prihodnost? Največ sredstev se v blagajno ZPIZ-a steče iz gospodarstva – zaradi odpuščanja je pričakovati zmanjšanje obsega teh sredstev. Predstavnica finančne uprave Marta Mihelin:
Vsekakor mislim, da bo na obseg prispevkov najbolj vplivala zaposlenost.
Trenutno vpliva zaradi interventnih ukrepov na obseg sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni. Prispevke je pokril državni proračun. Ukrepov je bilo kar nekaj: odpis dolgov za samozaposlene, pa odpis za delodajalce, tu je še zamik rokov pri oddaji obračunov, pa zadržanje davčne izvršbe in prepoved opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Prispevki so na pogled po tej interventni zakonodaji zelo visoki. V samem izkazu prihodkov in odhodkov pa bodo prikazani nekoliko drugače. In če bo kdo na hitro pogledal bo menil, da kriza ni vplivala na blagajno, ampak resnica je obratna.
A to še ni vse - ZPIZ običajno prejme še dividende zavarovalnice Triglav – letos jih ne bo, KAD jim bo ta mesec izjemoma že prej nakazal 20 milijonov evrov, ki jih bodo namenili izplačilu letnega regresa. Upokojenci tega dobijo 30. junija.
4511 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Treba bo spremeniti tudi finančni načrt ZPIZ-a.
Stanje v pokojninski blagajni se iz vidika plačilne discipline in izterjave iz leta v leto izboljšuje. Lani je FURS pobral za 4,5 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost. Šlo je za najvišji porast – pobrali so dobrih 300 milijonov evrov oziroma 7 odstotkov več kot leto prej. Zmanjšal se je tudi davčni dolg. Konec lanskega leta je znašal približno 205 milijonov evrov, kar je skoraj devet odstotkov manj kot leto prej. Toda, kaj prinaša prihodnost? Največ sredstev se v blagajno ZPIZ-a steče iz gospodarstva – zaradi odpuščanja je pričakovati zmanjšanje obsega teh sredstev. Predstavnica finančne uprave Marta Mihelin:
Vsekakor mislim, da bo na obseg prispevkov najbolj vplivala zaposlenost.
Trenutno vpliva zaradi interventnih ukrepov na obseg sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni. Prispevke je pokril državni proračun. Ukrepov je bilo kar nekaj: odpis dolgov za samozaposlene, pa odpis za delodajalce, tu je še zamik rokov pri oddaji obračunov, pa zadržanje davčne izvršbe in prepoved opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Prispevki so na pogled po tej interventni zakonodaji zelo visoki. V samem izkazu prihodkov in odhodkov pa bodo prikazani nekoliko drugače. In če bo kdo na hitro pogledal bo menil, da kriza ni vplivala na blagajno, ampak resnica je obratna.
A to še ni vse - ZPIZ običajno prejme še dividende zavarovalnice Triglav – letos jih ne bo, KAD jim bo ta mesec izjemoma že prej nakazal 20 milijonov evrov, ki jih bodo namenili izplačilu letnega regresa. Upokojenci tega dobijo 30. junija.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
Neveljaven email naslov