Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovo jutro se nam je z najvišje ležečega delovnega mesta pri nas oglasil gospod Andrej Rekar, ki na meteorološki postaji Kredarica deluje že od leta 1994.
Seveda se je v tem času nabralo cel kup zgodb, zasneženih, nevihtnih in sončnih. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Z meteorološke postaje na Kredarici se nam je oglasil gospod Andrej Rekar, ki na najvišje ležečem delovnem mestu pri nas službuje že 26 let
Seveda je vreme nepredvidljivo, sploh če ga spremljaš na 2515m, zato tudi sneg ne bi bil nič nenavadnega, nam je povedal za začetek.
Ja, to je velikokrat kar na meji. Nikoli ne veš, kaj te čaka, ali bo sneg ali dež. V zadnjih desetih letih je veliko več ekstremov kot včasih.
Tik preden se nam je v živo oglasil v eter je v dolino sporočil podatke, vidljivost v času oglašanja ni bila dobra, le kakšnih 100 metrov, tudi na spletni kameri s Triglava pa je videti ostanke puščavskega peska, ki ga je letos odneslo tja gor.
Tako močnega kot je letos, še nisem doživel, da bi bila tako izrazita barva. Ponavadi samo umaže sneg, letos pa je zelo izrazit.
Zgodb se je od leta 1994 nabralo ogromno.
Mislim, da je bilo okrog novega leta, tako malo snega in kar visoke temperature, da je bilo možno okoli koče celo v copatah, niti ni bilo treba stopiti na sneg. V zadnjih letih tudi avgusta lahko zapade tudi kakšen centimeter ali pet in niti avgusta ni rečeno, da ne boš rabil lopate, kape in rokavic.
Menjave, ki jih že nekaj let opravljajo s helikopterjem, so odvisne od vetra, megle na letališču, megle na Kredarice, kar se zgodi večkrat, se pa pogoji lahko zelo hitro spreminjajo.
Če imaš smolo, lahko pride oblak ravno v trenutku, ko pilot želi pristati. Če ni varno, odletimo nazaj v dolino in čakamo na naslednjo priložnost. To se je zgodilo že večkrat, moram pa pohvaliti pilote, da so zelo vztrajni.
Zadnja leta se v službo odpravi peš enkrat do dvakrat na leto, prej pa je bilo tega več, pripoveduje Andrej Rekar in doda, da "so imeli takrat več kondicije, pa še malo mlajši so bili".
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutro se nam je z najvišje ležečega delovnega mesta pri nas oglasil gospod Andrej Rekar, ki na meteorološki postaji Kredarica deluje že od leta 1994.
Seveda se je v tem času nabralo cel kup zgodb, zasneženih, nevihtnih in sončnih. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Z meteorološke postaje na Kredarici se nam je oglasil gospod Andrej Rekar, ki na najvišje ležečem delovnem mestu pri nas službuje že 26 let
Seveda je vreme nepredvidljivo, sploh če ga spremljaš na 2515m, zato tudi sneg ne bi bil nič nenavadnega, nam je povedal za začetek.
Ja, to je velikokrat kar na meji. Nikoli ne veš, kaj te čaka, ali bo sneg ali dež. V zadnjih desetih letih je veliko več ekstremov kot včasih.
Tik preden se nam je v živo oglasil v eter je v dolino sporočil podatke, vidljivost v času oglašanja ni bila dobra, le kakšnih 100 metrov, tudi na spletni kameri s Triglava pa je videti ostanke puščavskega peska, ki ga je letos odneslo tja gor.
Tako močnega kot je letos, še nisem doživel, da bi bila tako izrazita barva. Ponavadi samo umaže sneg, letos pa je zelo izrazit.
Zgodb se je od leta 1994 nabralo ogromno.
Mislim, da je bilo okrog novega leta, tako malo snega in kar visoke temperature, da je bilo možno okoli koče celo v copatah, niti ni bilo treba stopiti na sneg. V zadnjih letih tudi avgusta lahko zapade tudi kakšen centimeter ali pet in niti avgusta ni rečeno, da ne boš rabil lopate, kape in rokavic.
Menjave, ki jih že nekaj let opravljajo s helikopterjem, so odvisne od vetra, megle na letališču, megle na Kredarice, kar se zgodi večkrat, se pa pogoji lahko zelo hitro spreminjajo.
Če imaš smolo, lahko pride oblak ravno v trenutku, ko pilot želi pristati. Če ni varno, odletimo nazaj v dolino in čakamo na naslednjo priložnost. To se je zgodilo že večkrat, moram pa pohvaliti pilote, da so zelo vztrajni.
Zadnja leta se v službo odpravi peš enkrat do dvakrat na leto, prej pa je bilo tega več, pripoveduje Andrej Rekar in doda, da "so imeli takrat več kondicije, pa še malo mlajši so bili".
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov