Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Upokojenci bodo danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. S prvim julijem bodo upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa
Po osmih letih so upokojenci dodatek dobili mesec dni prej. Od vključno leta 2012 dalje je bil namreč letni dodatek izplačan v glavnini julija. Do vključno leta 2011 pa se je letni dodatek izplačal v mesecu maju. Dodatek je prejelo 605 tisoč upravičencev – večino predstavljajo prejemniki pokojnin – le okoli 15 tisoč je uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višina prejemka je odvisna od zneska pokojnine in znaša od 130 do 440 evrov. Pri tem je treba poudariti, da bo lahko letni dodatek izplačan tudi v nižjih zneskih. Izjeme predstavljajo tudi prejemniki tujih pokojnin. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin Marjetka Medved Mrvar:
"Zavod je pozval skoraj 132.000 uživalcev, da posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Do 15. junija se jih je odzvala večina, tako da bo večini letni dodatek izplačan že v juniju. Tistim, ki bodo podatke o višini tuje pokojnine poslali zavodu do 30. septembra, bo letni dodatek izplačan do konca leta."
Upokojenci ali starejši od 65 let bodo od jutri upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega prevoza. Prav tako lahko za subvencionirano vozovnico zaprosijo imetniki invalidske kartice ugodnosti in vojni veterani. Vlogo najdemo na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, oddati pa jo je mogoče po pošti ali elektronski pošti prav tako na ministrstvo, lahko pa jo oddamo tudi na prodajnih mestih pri vseh izvajalcih javnega potniškega prometa, kjer jo je mogoče dobiti tudi v tiskani obliki. Državni sekretar na ministrstvu Blaž Košorok:
"Vloga za izdajo subvencionirane kartice je zelo enostavna za izpolniti, potrebujemo osebne podatke, emšo, na podlagi katerega vsi zaledni sistemi ugotovijo, ali je nekdo upravičenec ali ne. Pomembno je povedati, da upravičenci ne smejo biti v delovnem razmerju, da ne opravljajo gospodarske dejavnosti, da niso člani poslovodstva ali direktorji kakega zavoda."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Upokojenci bodo danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. S prvim julijem bodo upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa
Po osmih letih so upokojenci dodatek dobili mesec dni prej. Od vključno leta 2012 dalje je bil namreč letni dodatek izplačan v glavnini julija. Do vključno leta 2011 pa se je letni dodatek izplačal v mesecu maju. Dodatek je prejelo 605 tisoč upravičencev – večino predstavljajo prejemniki pokojnin – le okoli 15 tisoč je uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višina prejemka je odvisna od zneska pokojnine in znaša od 130 do 440 evrov. Pri tem je treba poudariti, da bo lahko letni dodatek izplačan tudi v nižjih zneskih. Izjeme predstavljajo tudi prejemniki tujih pokojnin. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin Marjetka Medved Mrvar:
"Zavod je pozval skoraj 132.000 uživalcev, da posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Do 15. junija se jih je odzvala večina, tako da bo večini letni dodatek izplačan že v juniju. Tistim, ki bodo podatke o višini tuje pokojnine poslali zavodu do 30. septembra, bo letni dodatek izplačan do konca leta."
Upokojenci ali starejši od 65 let bodo od jutri upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega prevoza. Prav tako lahko za subvencionirano vozovnico zaprosijo imetniki invalidske kartice ugodnosti in vojni veterani. Vlogo najdemo na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, oddati pa jo je mogoče po pošti ali elektronski pošti prav tako na ministrstvo, lahko pa jo oddamo tudi na prodajnih mestih pri vseh izvajalcih javnega potniškega prometa, kjer jo je mogoče dobiti tudi v tiskani obliki. Državni sekretar na ministrstvu Blaž Košorok:
"Vloga za izdajo subvencionirane kartice je zelo enostavna za izpolniti, potrebujemo osebne podatke, emšo, na podlagi katerega vsi zaledni sistemi ugotovijo, ali je nekdo upravičenec ali ne. Pomembno je povedati, da upravičenci ne smejo biti v delovnem razmerju, da ne opravljajo gospodarske dejavnosti, da niso člani poslovodstva ali direktorji kakega zavoda."
Ali so razmere v azilnem domu res tako slabe, kot trdijo nekateri aktivisti in predstavniki prosilcev za mednarodno zaščito? O tem, kakšno je življenje v azilnem domu in s kakšnimi težavami se soočajo prosilci za azil, veliko ve vodja projekta Pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito Faila Pašić Bišić, ki je vsak dan v azilnem domu. Prosilcem tam z različnimi dejavnostmi pomaga in jih pripravlja na življenje v Sloveniji. Spregovorila je tudi o incidentu, ki se je v azilnem domu zgodil konec julija. S Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Notranjski regijski park namerava Cerkniškemu jezeru vrniti podobo iz časa Janeza Vajkarda Valvasorja. Strženu, glavnemu vodotoku Cerkniškega jezera, so namreč v minulem stoletju in še prej strugo zravnali, da bi bilo tam čim dlje suho. Domačini, zlasti starejši, vsi povedo, da jezero ni več tako, kot je bilo nekdaj. Denar za poseg so v Notranjskem parku začeli iskati že pred tremi leti, renaturacijo pa bodo najprej opravili na glavnem vodotoku Stržen, kjer bodo zravnano strugo z okljuki podaljšali za dobre tri kilometre. Gre za zajetno naložbo, vredno približno 2,5 milijona evrov, pokrili pa jo bodo z denarjem iz finančnega mehanizma LIFE in kohezijskih skladov. Poroča Marko Šrklj.
Veliko ljudi gre poleti ne le na morje, temveč tudi v gore. 1,7 milijona obiskovalcev obišče slovenske gore na leto, gorniška sezona pa je v teh poletnih tednih na vrhuncu. Kakšna je letošnja sezona, kakšno je življenje in delo oskrbnika planinske koče in še kaj, smo izvedeli od Francija Beguša, oskrbnika Orožnove koče na planini za Liscem, koče, ki je bila prva, ki jo je postavilo Planinsko planinsko društvo, in sicer pred 125 leti.
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Pred dobrim mesecem so slovensko-italijansko mejo na območjih policijskih uprav Koper in Nova Gorica začele nadzirati skupne policijske patrulje. Delujejo štirikrat tedensko v 10-kilometrskem pasu na obeh straneh ob različnih urah, podnevi in ponoči, glede na ugotovitve analiz tveganja. Doslej so policisti teh patrulj na slovenski strani ustavili 12 tujcev in jih po postopku vrnili na Hrvaško, v Italiji so prejeli še 15 tujcev. Reportaža dopisnice Mirjam Muženič.
V javnosti se vrstijo poročila o pokolih ovac ob katerih poslušamo, da so se volkovi preveč namnožili, da so spremenili vedenje in da napadajo celo črede, ki jih varujejo električne ograje. Po drugi strani želimo volkove ohraniti v naravi, katere del so vedno bili. Debata o tem, kako bi bilo treba populacijo volkov v Sloveniji kljub vsemu omejiti, zato še zdaleč ni preprosta. "To je zavarovana vrsta in zaradi tega je v preteklosti sodišče prepovedalo odstrel," razlaga Rok Černe, vodja projekta za ohranjanje velikih zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Neveljaven email naslov