Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Upokojenci bodo danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. S prvim julijem bodo upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa
Po osmih letih so upokojenci dodatek dobili mesec dni prej. Od vključno leta 2012 dalje je bil namreč letni dodatek izplačan v glavnini julija. Do vključno leta 2011 pa se je letni dodatek izplačal v mesecu maju. Dodatek je prejelo 605 tisoč upravičencev – večino predstavljajo prejemniki pokojnin – le okoli 15 tisoč je uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višina prejemka je odvisna od zneska pokojnine in znaša od 130 do 440 evrov. Pri tem je treba poudariti, da bo lahko letni dodatek izplačan tudi v nižjih zneskih. Izjeme predstavljajo tudi prejemniki tujih pokojnin. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin Marjetka Medved Mrvar:
"Zavod je pozval skoraj 132.000 uživalcev, da posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Do 15. junija se jih je odzvala večina, tako da bo večini letni dodatek izplačan že v juniju. Tistim, ki bodo podatke o višini tuje pokojnine poslali zavodu do 30. septembra, bo letni dodatek izplačan do konca leta."
Upokojenci ali starejši od 65 let bodo od jutri upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega prevoza. Prav tako lahko za subvencionirano vozovnico zaprosijo imetniki invalidske kartice ugodnosti in vojni veterani. Vlogo najdemo na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, oddati pa jo je mogoče po pošti ali elektronski pošti prav tako na ministrstvo, lahko pa jo oddamo tudi na prodajnih mestih pri vseh izvajalcih javnega potniškega prometa, kjer jo je mogoče dobiti tudi v tiskani obliki. Državni sekretar na ministrstvu Blaž Košorok:
"Vloga za izdajo subvencionirane kartice je zelo enostavna za izpolniti, potrebujemo osebne podatke, emšo, na podlagi katerega vsi zaledni sistemi ugotovijo, ali je nekdo upravičenec ali ne. Pomembno je povedati, da upravičenci ne smejo biti v delovnem razmerju, da ne opravljajo gospodarske dejavnosti, da niso člani poslovodstva ali direktorji kakega zavoda."
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Upokojenci bodo danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. S prvim julijem bodo upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa
Po osmih letih so upokojenci dodatek dobili mesec dni prej. Od vključno leta 2012 dalje je bil namreč letni dodatek izplačan v glavnini julija. Do vključno leta 2011 pa se je letni dodatek izplačal v mesecu maju. Dodatek je prejelo 605 tisoč upravičencev – večino predstavljajo prejemniki pokojnin – le okoli 15 tisoč je uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višina prejemka je odvisna od zneska pokojnine in znaša od 130 do 440 evrov. Pri tem je treba poudariti, da bo lahko letni dodatek izplačan tudi v nižjih zneskih. Izjeme predstavljajo tudi prejemniki tujih pokojnin. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin Marjetka Medved Mrvar:
"Zavod je pozval skoraj 132.000 uživalcev, da posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Do 15. junija se jih je odzvala večina, tako da bo večini letni dodatek izplačan že v juniju. Tistim, ki bodo podatke o višini tuje pokojnine poslali zavodu do 30. septembra, bo letni dodatek izplačan do konca leta."
Upokojenci ali starejši od 65 let bodo od jutri upravičeni tudi do brezplačnega medkrajevnega prevoza. Prav tako lahko za subvencionirano vozovnico zaprosijo imetniki invalidske kartice ugodnosti in vojni veterani. Vlogo najdemo na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, oddati pa jo je mogoče po pošti ali elektronski pošti prav tako na ministrstvo, lahko pa jo oddamo tudi na prodajnih mestih pri vseh izvajalcih javnega potniškega prometa, kjer jo je mogoče dobiti tudi v tiskani obliki. Državni sekretar na ministrstvu Blaž Košorok:
"Vloga za izdajo subvencionirane kartice je zelo enostavna za izpolniti, potrebujemo osebne podatke, emšo, na podlagi katerega vsi zaledni sistemi ugotovijo, ali je nekdo upravičenec ali ne. Pomembno je povedati, da upravičenci ne smejo biti v delovnem razmerju, da ne opravljajo gospodarske dejavnosti, da niso člani poslovodstva ali direktorji kakega zavoda."
Predlagan ukrep, ki bi povečal precepljenost, bi danes moral obravnavati odbor za zdravstvo, vendar se seja končala že po dobri minuti. Ta razprava je kot kaže v tem mandatu končana, so pa se ravno danes pričele debate zainteresirane javnosti o pomenu cepljenja. Začenja se namreč evropski in svetovni teden cepljenja, v katerem bomo slišali tako argumente za kot proti. Stroka zagovarja ohranitev visoke precepljenosti med prebivalstvom, saj ima od tega korist tako posameznik kot družba. Mnenja je zbrala Vida Božičko.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V društvu Ekologi brez meja so nekaj dni pred Svetovnim dnevom zemlje predstavili svoj dolgoročni okoljevarstveni načrt. V društvu so na ta način začeli priprave na že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15-ega septembra. Tokrat dogodek organizirajo v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018, pri nas pa bo akcija potekala pod geslom Še zadnjič. Zakaj tako poimenovanje, kako se v Sloveniji spopadamo s smetmi in divjimi odlagališči ter kakšne bodo dejavnosti Ekologov brez meja do septembra, sta povedala predsednica društva Urša Zgojznik in vodja popisa registra divjih odlagališč Jaka Kranjc.
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Petkovo jutro na Valu 202 iz Druge gimnazije v Mariboru z nekdanjimi in trenutnimi dijaki. Gostitelja: Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc. Foto: Katarina Zemljak
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Denar ne raste na drevesu in bankomat ni stroj, ki bi dajal neomejene količine denarja - je ponavadi ena od prvih finančnih lekcij, ki jo otroku dajo starši. Kaj pa kasneje?
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Neveljaven email naslov