Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje
V Mariboru je nastalo novo žarišče okužb s koronavirusom, okužilo se je sedem zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma, karantena pa je bila odrejena za 21 ljudi. Čeprav glede izvora okužbe obstajajo različne domneve, gre najverjetneje za vnos iz tujine. Eden od zdravnikov se je namreč udeležil posveta v Črni gori, kar pa sicer še ni potrjeno, izvor okužbe pristojni še ugotavljajo.
Potovanja zaposlenemu res ni mogoče prepovedati, vendar se to zdravstvenemu delavcu, ne bi smelo zgoditi, je kritičen minister za zdravje Tomaž Gantar:
"Tudi če je kolega po službeni dolžnosti bil v Črni gori, si težko prestavljam neprevidnost, da se po vrnitvi ni distanciral od svojih kolegov za predviden čas in da se je razširila okužba nanje in na bolnike."
Kar zadeva potovanja na Hrvaško, Gantar poudarja, da po merilih evropskega centra za nalezljive bolezni Hrvaška spada na rumeni seznam, tudi na podlagi njihovih podatkov, čeprav o njih po besedah Gantarja niso vedno prepričani.
"Tukaj se verjetno malo sprenevedamo tudi v okviru politike. Eni odsvetujejo obiske držav, kjer je okužb več, tudi sosednje Hrvaške, drugi ne omenjajo nobenih omejitev, tudi naš vladni govornik ne. Kar seveda ni dobra informacija za ljudi."
Minister Gantar torej meni, da kdor nima tam nujnih opravkov, je bolje, da se poti izogne. Ljudem je priporočil, naj se izogibajo preveč množičnih krajev, prireditev in dosledno upoštevajo navodila o razkuževanju rok, medosebni razdalji in nošenju mask v zaprtih prostorih.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje
V Mariboru je nastalo novo žarišče okužb s koronavirusom, okužilo se je sedem zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma, karantena pa je bila odrejena za 21 ljudi. Čeprav glede izvora okužbe obstajajo različne domneve, gre najverjetneje za vnos iz tujine. Eden od zdravnikov se je namreč udeležil posveta v Črni gori, kar pa sicer še ni potrjeno, izvor okužbe pristojni še ugotavljajo.
Potovanja zaposlenemu res ni mogoče prepovedati, vendar se to zdravstvenemu delavcu, ne bi smelo zgoditi, je kritičen minister za zdravje Tomaž Gantar:
"Tudi če je kolega po službeni dolžnosti bil v Črni gori, si težko prestavljam neprevidnost, da se po vrnitvi ni distanciral od svojih kolegov za predviden čas in da se je razširila okužba nanje in na bolnike."
Kar zadeva potovanja na Hrvaško, Gantar poudarja, da po merilih evropskega centra za nalezljive bolezni Hrvaška spada na rumeni seznam, tudi na podlagi njihovih podatkov, čeprav o njih po besedah Gantarja niso vedno prepričani.
"Tukaj se verjetno malo sprenevedamo tudi v okviru politike. Eni odsvetujejo obiske držav, kjer je okužb več, tudi sosednje Hrvaške, drugi ne omenjajo nobenih omejitev, tudi naš vladni govornik ne. Kar seveda ni dobra informacija za ljudi."
Minister Gantar torej meni, da kdor nima tam nujnih opravkov, je bolje, da se poti izogne. Ljudem je priporočil, naj se izogibajo preveč množičnih krajev, prireditev in dosledno upoštevajo navodila o razkuževanju rok, medosebni razdalji in nošenju mask v zaprtih prostorih.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.
V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev radi poiščejo na naravnih kopališčih, pogosto tudi na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Več o tem, zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren, pa v pogovoru s predsednikom Slovenske potapljaške zveze Mitjem Slavincem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Marsikdo to poletje, ob počitnikovanju na Hrvaškem ali kje južneje na Balkanu, intenzivno spremlja novice glede novih premerov okužb s Covid 19. Ljudje želijo biti namreč čim prej obveščeni o morebitni uvedbi 14-dnevne karantene ob povratku v domovino. Tiste, katerim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Na kakšen način izvajajo nadzor in v kolikšni meri ljudje upoštevajo zapovedano karanteno, več Marko Rozman.
Medtem, ko še vedno preiskujejo odgovornost nesrečo, ki je zahtevala 43 življenj. so zgradili nov viadukt, ki je dolg 1067 metrov in stoji na osemnajstih do 40 metrov visokih stebrih, ki imajo 50 metrov globoke temelje. Obložen je s steklenimi ploščami, ki promet branijo pred sunki vetra. Vzdolž obeh robov cestišča tečejo sončni paneli: most bo kar 95 odstotkov potrebne električne energije pridobil sam.
O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi Nova Gorica.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Koroškega prek Mežiške doline in Celjskega do Domžal in okolice je divjalo sinočnje neurje, ki je naredilo ogromno škode. Na Koroškem še niso sanirali škode niti od prejšnjega neurja, pa imajo znova poškodovano cestno infrastrukturo in uničene poljščine. V Domžalah imajo ogromno škodo na stanovanjski infrastrukturi, kakšnih 300 objektov je poškodovanih. Gorenjska nevihta, ki je povzročila največjo škodo, je bila avtohtona, torej ni prišla iz Avstrije, pač pa je nastala nad Brnikom in se sprostila prek Domžal do Geosa, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.
V Franciji nastaja največji fuzijski reaktor, ki ga bodo, če bo šlo vse po sreči, začeli uporabljati čez kakšnih pet let. O pomenu reaktorja in potencialih jedrske fuzije se je Mateja Železnikar pogovarjala z dr. Boštjanom Končarjem.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Zaradi slabšega obiska tujcev, ki so bili v preteklih turističnih sezonah pogosti, tudi organizirani obiskovalci starih mest, je Združenje zgodovinskih mest s kampanjo »Moje mesto« za večji obisk priskočilo na pomoč sedemnajstim zgodovinskim mestom. Slovenska zgodovinska mesta skrivajo veliko priložnosti, a so včasih po krivici prezrta. Zato so se odločili za digitalno kampanjo, s katero nagovarjajo Slovence, naj del dopusta preživijo tudi v zgodovinskih mestih.
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Zaradi večanja števila potrjenih primerov okužb v Sloveniji oziroma zaradi omejitve hitrega širjenja je Ministrstvo za zdravje RS že pred časom spremenilo odlok o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi. posledično so bili odpovedani številni dogodki po celi Sloveniji. Tudi sejmov. Preverili smo, kakšno je stanje pri treh največjih družbah, ki organizirajo največje sejme v državi.
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Letošnja planinska sezona je zaradi epidemioloških razmer drugačna kot smo jih bili vajeni, spremenila se je tudi struktura obiskovalcev gora. Zdaj odhajajo v gore obiskovalci, ki prej tega niso počeli. Zato gorski reševalci svetujejo še večjo previdnost in upoštevanje pravil za varno gibanje. Na prvem mestu sta: dobra priprava na turo in prav takšna telesna pripravljenost.. Gorski reševalci so imeli v zadnjih desetih dneh tudi po več posredovanj in reševanj na dan. Minuli konec tedna so posredovali osemkrat. Prispevek Aljane Jocif
Ob stalni potencialni nevarnosti okužbe s korona virusom se je povečala skrb za zdravje. Pomemben dejavnih zdravja je tudi hrana. Nekateri so zastoje pri transportu hrane v prvem valu epidemije povezovali s porastom okužb s salmonelo. Stališče pristojne evropske institucije Agencije za varnost hrane – EFSA – ki ga je objavila že na začetku pandemije je, da hrana ne predstavlja tveganja za Covid 19, je pa v teh razmerah še toliko bolj pomembna osebna higiena in higiena živil, v pogovoru z Jernejko Drolec pravi dr. Blaža Nahtigal, z EFSE informacijske točke za Slovenijo.
Neveljaven email naslov