Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
Neveljaven email naslov