Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo uspehe gluhih športnikov, hkrati pa tudi opozarjajo, da kljub lanskemu vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji živi približno 1.500 gluhih in več kot 200.000 ljudi z različno stopnjo izgube sluha. Prispevek Petre Medved.
Avtoprevozniška podjetja se že nekaj časa srečujejo s težavami pri iskanju voznikov, na drugi strani pa se vozniki nemalokrat počutijo izkoriščane in ogoljufane, taka je zgodba tudi enega naših poslušalcev. Z velikimi težavami se srečujejo predvsem vozniki iz drugih držav, ki se zaposlijo v avtoprevozniških podjetjih, registriranih v Sloveniji. Vzroki so nespoštovanje zakonodaje oziroma želja po čim večjem zaslužku, na eni in drugi strani, opozarjajo na Neodvisnem sindikatu delavcev Slovenije, predvsem pa veliko napačnih informacij »med prijatelji«, ki so praviloma v škodo voznikov.
Kot ste že slišali se bo Prvi program oglašal iz velenjske kotline in Pikinega festivala, sicer predela države, ki je znano po premogovništvu že vse od leta 1875. Danes je projekt rudarjenja v dolgoročnem zapiranju, kar bo prineslo tako ekonomske kot tudi socialne težave, v samem podjetju, kot tudi v Velenju in okolici. Kakorkoli, rudarjenje daje kruh tudi številnim rudarjam. Poklic rudarja je na splošno pojmovan kot eden najnevarnejših in najbolj tveganih. Marko Rozman je obiskal in se pogovarjal z rudarjem Aleksandrom Kavčnikom. Slednji mu je podrobneje predstavil poklic, kot tudi izzive, ki mu jih je skozi leto prineslo delo pod zemljo.
Šolanje otrok na domu je minuli dve leti v porastu. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovost izobrazbe teh otrok in tistih, ki obiskujejo pouk v šoli, ni primerljiva – starši namreč največkrat niso pedagoški strokovnjaki, prav tako otroci ne opravljajo razrednih izpitov pri vseh predmetih, ki jih imajo v šoli.
Premiera dokumentarnega filma, Mirana Zupaniča, režiserja, ki se ga spomnimo kot avtorja dokumentarca Otroci s Petrička in ki je režiral tudi film z naslovom Oči Bosne, na Sarajevskem filmskem festivalu je prah dvigovala že pred sobotno projekcijo, glede na videno, pa ga bo dvigovala še dolgo. Film Safari Sarajevo je namreč dokumentarna zgodba o ljudeh, ki so plačali, da bi lahko bili iz varnega mesta udeleženi pri pobijanju civilistov v obleganem Sarajevu.
Ob smrti kraljice Elizabete II., je o njeni vlogi in zapuščini razmišljala gospa Evelina Ferrar, članica predsedstva Britansko-slovenskega društva. "Moram reči, da je kar završalo. Vsi smo vedeli, da je kraljica stara, da je že bolehala, da je imela težave z mobilnostjo. A vseeno, ko se zgodi, se pa zgodi. Prijatelji so takoj začeli pošiljati sporočila, da je to res žalostna novica za vse nas." V pogovoru z Matejo Železnikar na Prvem je med drugim govorila tudi o tem, zakaj je bila kraljica mnogim zgled, orisala je, kako je bilo, ko jo je na vrtni zabavi Buckinghamske palače srečala tudi sama. "Nihče ni imel kakšnega posebnega ponižnega občutka ali tega, da je blazno nad njimi. Zelo normalno so se lahko pogovarjali, seveda so bili počaščeni. Ljudje so se znali odzivati in so vedeli, da je to res pristno".
Slovenska gastronomija ponovno slavi. Včeraj so razkrili novo, že 3. izdajo Michelinovega vodnika, te rdeče gastronomske biblije, in izkupiček je bogat: 10 restavracij je v Slovenijo pripeljalo 11 zvezdic. Hiša Franko chefinje Ane Roš je že tretje leto obdržala 2 zvezdici, ostalih 9 restavracij ima 1: Gostilna pri Lojzetu, Dam, Hiša Denk, Atelje, Grič in 4 novinci: COB, Milka, restavracija Strelec in Hiša Linhart. Lani je 7 restavracij nosilo skupno 8 zvezdic.
V javnosti odmevajo polemike o pravilnikih glede oblačenja in videza učenk in učencev, ki jih prakticirajo nekatere šole v Sloveniji. O tem kakšne posledice imajo tovrstna pravila in pričakovanja za razvoj deklet in fantov ter o tem kako namesto, da bi spodbujali enakost, utrjujejo škodljive spolne stereotipe ter prispevajo k spolnemu nadlegovanju deklet, je strokovnjakinje povprašala novinarka Tita Mayer.
Luka Knafelj, slovenski duhovnik, je ob svoji smrti leta 1671 premoženje zapustil štipendijski ustanovi. Od začetnih štirih je ob dobrem gospodarjenju njegovih naslednikov število štipendij pred prvo svetovno vojno naraslo na 39 na leto. Prav zahvaljujoč tej ustanovi so se na Dunaju šolali številni slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki, ki so kasneje tvorili slovensko meščansko in intelektualno elito. Med štipendisti so bili tudi France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Janez Trdina in številni drugi. Knafljeva ustanova deluje še danes in izpolnjuje svoje poslanstvo.
Marsikatero poškodbo hrbtenjače je mogoče preprečiti, sporočajo ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča, skupaj s Slovenskim združenjem za fizikalno medicino in Zvezo paraplegikov Slovenije. Na URI Soča ugotavljajo, da se je letos število oseb s poškodbami hrbtenjače povečalo, saj so sprejeli že 33 pacientov s težjo ali zelo težko poškodbo. Do poškodbe hrbtenjače pa največkrat pride pri različnih padcih, sledijo poškodbe v prometnih nesrečah, pogoste so tudi športne poškodbe. Več pa v prispevku Petre Medved.
Bernarda Jurič je ponosna, da ji je 27. avgusta letos kot prvi Slovenki in prvi iz Slovenije uspelo prekolesariti najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu The Silk Road Mountain Race, na kateri je premagala 1900 kilometrov in več kot 34.000 višinskih metrov prek številnih prelazov.
Kaj je tatu? Neizbrisana podoba, znak na koži, ki nekaterim pomeni zgolj okrasje, drugim izražanje sebe, tretjim pa obrt. V zadnjih letih so tetovaže doživele velik porast, zdi se, da ima že skoraj vsak vsaj eno, pa kljub temu, vemo Slovenci čisto vse o tatujih? Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Pet septembrskih četrtkov bo v oddaji Lahko noč, otroci na sporedu pet novih slovenskih pravljic za boljši jutri. Nov cikel pravljic otroke uči odgovornega odnosa do okolja in jih spodbuja k ponovni uporabi starih predmetov, oblačil in hrane. Pravljice slovenskih avotrjev bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev vsak četrtek v septembru ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija v sodelovanju z A1 Slovenija. Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! bodo vsakokrat na sporedu na radijskem programu v živo in v video prenosu na spletni strani in FB strani Prvega programa Radia Slovenija. Več v pogovoru z režiserko avdio in video prenosa Špelo Kravogel.
Ob prvem šolskem dnevu smo na pogovor o 'brezplačni' šoli, težavah v slovenskem šolstvu in sodelovanju staršev s šolo povabili Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in mamo treh šolajočih se otrok.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Neveljaven email naslov