Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Slovenskemu glasbeniku se je uspelo uvrstiti na prestižno jazzovsko tekmovanje
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Zbigniew Seifert je bil eden najvplivnejših jazzovskih violinistov, v svojem kratkem življenju (umrl je leta 1979, pri komaj 32 letih) je nanizal več uspešnih sodelovanj, še posebno v Kvintetu Tomasz Stanko, ključni srednjeevropski free-jazzovski zasedbi v sedemdesetih letih. Ustvarjal je na Poljskem in v Združenih državah Amerike. V njegov spomin je bila leta 2010 ustanovljena Fundacija Zbigniew Seifert, ki letos že četrtič pripravlja tekmovanje za jazzovske glasbenike z godali.
»Nek cilj tega tekmovanja je tudi višje zavedanje glede jazz godal. V Sloveniji imamo tudi nekaj dobrih jazz godalcev, ampak jaz pogrešam tak moderen pristop, tako da iščem nek moderen jazzovski izraz v violončelu, ki ga pa težko najdem. Tako da se velikokrat zgledujem po drugih inštrumentih pa potem iz teh inštrumentov poskusim vzeti nek tak jezik in ga pretvoriti na violončelo.«
Kristijan Krajnčan
Ta pristop je Kristijan Krajnčan uporabil že pri svojem solističnem projektu DrummingCellist in istoimenskem prvencu, ki ga je lani nadgradil z drugim albumom Abraxas. Zdaj ga bo s pomočjo videostreama predstavil svetovnemu občinstvu tekmovanja Zbigniew Seifert:
»Igral bom dve avtorski kompoziciji in eno obvezno skladbo Seiferta. Program je nastal iz koncepta 'Drumming celist', to se pravi, uporabljam violončelo tudi kot tolkalni inštrument. Imel bom looper, kjer bom nasnemaval basovske linije pa različne forme in potem čez improviziral, tako da igral bom vse solo, v živo …«
Kristijan Krajnčan
Tekmovanju lahko sledite na spletni strani https://seifertcompetition.com/en/ - tam lahko tudi izrazite svojo podporo našemu glasbeniku. Polfinale lahko na spletni strani tekmovanja poslušate v sredo, 8. 7., in četrtek, 9. 7., od 21. ure dalje, v petek pa sledi finalni večer, prav tako ob 21h.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Slovenskemu glasbeniku se je uspelo uvrstiti na prestižno jazzovsko tekmovanje
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Zbigniew Seifert je bil eden najvplivnejših jazzovskih violinistov, v svojem kratkem življenju (umrl je leta 1979, pri komaj 32 letih) je nanizal več uspešnih sodelovanj, še posebno v Kvintetu Tomasz Stanko, ključni srednjeevropski free-jazzovski zasedbi v sedemdesetih letih. Ustvarjal je na Poljskem in v Združenih državah Amerike. V njegov spomin je bila leta 2010 ustanovljena Fundacija Zbigniew Seifert, ki letos že četrtič pripravlja tekmovanje za jazzovske glasbenike z godali.
»Nek cilj tega tekmovanja je tudi višje zavedanje glede jazz godal. V Sloveniji imamo tudi nekaj dobrih jazz godalcev, ampak jaz pogrešam tak moderen pristop, tako da iščem nek moderen jazzovski izraz v violončelu, ki ga pa težko najdem. Tako da se velikokrat zgledujem po drugih inštrumentih pa potem iz teh inštrumentov poskusim vzeti nek tak jezik in ga pretvoriti na violončelo.«
Kristijan Krajnčan
Ta pristop je Kristijan Krajnčan uporabil že pri svojem solističnem projektu DrummingCellist in istoimenskem prvencu, ki ga je lani nadgradil z drugim albumom Abraxas. Zdaj ga bo s pomočjo videostreama predstavil svetovnemu občinstvu tekmovanja Zbigniew Seifert:
»Igral bom dve avtorski kompoziciji in eno obvezno skladbo Seiferta. Program je nastal iz koncepta 'Drumming celist', to se pravi, uporabljam violončelo tudi kot tolkalni inštrument. Imel bom looper, kjer bom nasnemaval basovske linije pa različne forme in potem čez improviziral, tako da igral bom vse solo, v živo …«
Kristijan Krajnčan
Tekmovanju lahko sledite na spletni strani https://seifertcompetition.com/en/ - tam lahko tudi izrazite svojo podporo našemu glasbeniku. Polfinale lahko na spletni strani tekmovanja poslušate v sredo, 8. 7., in četrtek, 9. 7., od 21. ure dalje, v petek pa sledi finalni večer, prav tako ob 21h.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.
Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov