Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri nas je 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč
Po pričetku širjenja drugega vala koronavirusa je poletno počitnikovanje v drugih državah še naprej negotovo. Nemalo ljudi se bo zaradi tega in tudi zaradi turističnih bonov odločilo za koriščenje dopusta v Sloveniji. Možnost, ki je privlačna za tiste, ki so željni bolj aktivnega, drugačnega oddiha, so turistične kmetije z nastanitvijo. Teh je pri nas 468. Katere so prednosti turističnih kmetij in zakaj turistične kmetije niso enake hotelom, tudi o tem smo se pogovarjali s podpredsednico Združenja turističnih kmetij Slovenije, Urško Topolšek Planinšek, ki poudarja, da je prednost turističnih kmetij je to, da so v stiku z naravo:
"Na turističnih kmetijah so živali, kulinarika je domača. Naravnost z njive na krožnik. Tako otroci kot vsa družina lahko nekaj doživijo. Otroci gredo zjutraj lahko nabrat jajčka, nakrmit ovce, božat zajčke. To je sigurno posebno doživetje."
Urška Topolšek Planinšek v letošnjem letu poudarja tudi varnost, ki jo turistične kmetije lahko nudijo:
"Turistične kmetije so omejene s kapacitetami, ne sprejemajo veliko število gostov. Poleg tega so vse kmetije v naravi."
Kot poudarja sogovornica, je največja razlika med turistično kmetijo in hotelom ta, da je turistična kmetija pogosto tudi dom, kjer družina, ki kmetijo vodi, tudi živi:
"Tu sta gospodar in gospodarica. Goste dobesedno sprejmemo goste v svoj dom. In to je res drugačen način preživljanja počitnic. Goste vpeljemo v naš način življenja."
Podobno, kot je kvaliteta hotelov označena z zvezdicami, je kvaliteta turističnih kmetij označena z jabolki. Največje možno število so štiri jabolka. Kmetije se lahko tudi specializirajo:
"Lahko je otrokom ali družinam prijazna kmetija, vinogradniška, ekološka kmetija, invalidom prijazna kmetija itn. Teh specializacij je res kar nekaj. Že na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije si lahko pogledamo, za kaj so kmetije specializirane. Če gostje, denimo, radi kolesarijo, izberejo kmetijo in destinacijo, kjer so dobro označene kolesarske poti, kjer izposojajo kolesa ali ponujajo servis za kolesa."
Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pri nas 479 izletniških kmetij, 95 vinotočev, 32 osmic in 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč.
Vse turistične kmetije z nastanitvami lahko najdete na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije www.turisticnekmetije.si. Podatke o zasedenosti posodabljajo sproti.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri nas je 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč
Po pričetku širjenja drugega vala koronavirusa je poletno počitnikovanje v drugih državah še naprej negotovo. Nemalo ljudi se bo zaradi tega in tudi zaradi turističnih bonov odločilo za koriščenje dopusta v Sloveniji. Možnost, ki je privlačna za tiste, ki so željni bolj aktivnega, drugačnega oddiha, so turistične kmetije z nastanitvijo. Teh je pri nas 468. Katere so prednosti turističnih kmetij in zakaj turistične kmetije niso enake hotelom, tudi o tem smo se pogovarjali s podpredsednico Združenja turističnih kmetij Slovenije, Urško Topolšek Planinšek, ki poudarja, da je prednost turističnih kmetij je to, da so v stiku z naravo:
"Na turističnih kmetijah so živali, kulinarika je domača. Naravnost z njive na krožnik. Tako otroci kot vsa družina lahko nekaj doživijo. Otroci gredo zjutraj lahko nabrat jajčka, nakrmit ovce, božat zajčke. To je sigurno posebno doživetje."
Urška Topolšek Planinšek v letošnjem letu poudarja tudi varnost, ki jo turistične kmetije lahko nudijo:
"Turistične kmetije so omejene s kapacitetami, ne sprejemajo veliko število gostov. Poleg tega so vse kmetije v naravi."
Kot poudarja sogovornica, je največja razlika med turistično kmetijo in hotelom ta, da je turistična kmetija pogosto tudi dom, kjer družina, ki kmetijo vodi, tudi živi:
"Tu sta gospodar in gospodarica. Goste dobesedno sprejmemo goste v svoj dom. In to je res drugačen način preživljanja počitnic. Goste vpeljemo v naš način življenja."
Podobno, kot je kvaliteta hotelov označena z zvezdicami, je kvaliteta turističnih kmetij označena z jabolki. Največje možno število so štiri jabolka. Kmetije se lahko tudi specializirajo:
"Lahko je otrokom ali družinam prijazna kmetija, vinogradniška, ekološka kmetija, invalidom prijazna kmetija itn. Teh specializacij je res kar nekaj. Že na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije si lahko pogledamo, za kaj so kmetije specializirane. Če gostje, denimo, radi kolesarijo, izberejo kmetijo in destinacijo, kjer so dobro označene kolesarske poti, kjer izposojajo kolesa ali ponujajo servis za kolesa."
Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pri nas 479 izletniških kmetij, 95 vinotočev, 32 osmic in 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč.
Vse turistične kmetije z nastanitvami lahko najdete na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije www.turisticnekmetije.si. Podatke o zasedenosti posodabljajo sproti.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Neveljaven email naslov