Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov