Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


29.03.2023

Festival radijske igre za dojenčke in malčke: Raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka

Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.


28.03.2023

Uporabnike osebne asistence skrbi prenova zakonodaje

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.


28.03.2023

Interaktivna robotska mucka pomaga pri terapiji oseb z demenco

Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.


27.03.2023

Mladi po informacije kar na Instagram, Facebook in Tiktok

V zadnjem desetletju smo ob vzponu ekonomije pozornosti priča vzpostavitvi kulture tako imenovane »prilepljenosti na družbena omrežja«. Tradicionalno spremljanje medijev v obliki branja, gledanja in poslušanja nadomeščajo pregledovanje, klikanje in skeniranje priljubljenih spletnih strani in družbenih omrežij. Še posebej dobro se v novi medijski sferi znajdejo otroci in mladi. Prvi rezultati projekta Fakultete za družbene vede Medijski repertoarji mladih so pokazali, da se čas, preživet na digitalnih napravah s starostjo otroka načeloma povečuje, zanimanje mladih za tradicionalne medije pa upada – informacije namreč raje iščejo na svojih priljubljenih družbenih omrežjih.


27.03.2023

Mladi za zdaj še odgovorno v svet spolnosti

Mladi v Sloveniji imajo v povprečju prvi spolni odnos pri 17 letih in pol, v veliki večini uporabijo kondom. Za ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi, je eden pomembnejših vidikov varne in osrečujoče penetrativne spolnosti prava kontracepcija. Nosečnost je danes izbira in ne več usoda ženske, o kontracepciji svetujejo in jo predpisujejo osebni ginekologi in ginekologinje, mladi pa lahko informacije dobijo tudi pri lekarniških farmacevtih. Nacionalna mreža osebnih ginekologinj in ginekologov je zaradi upokojitev in neprivlačnosti ginekološkega poklica na primarni ravni za specializantke in specializante vse bolj luknjasta. Brez osebne ginekologinje ali ginekologa je 200 tisoč žensk. Če k temu prištejemo pomanjkljivo spolno vzgojo, ki so je v osnovih šolah deležni otroci, in poplavo dezinformacij na spletu, obeti za prihodnost v smislu opolnomočenih in informiranih mladih, ki v svet spolnosti vstopajo sproščeno in odgovorno, niso najboljši.


27.03.2023

Bomo sploh še hodili v trgovine?

Pogovorno trženje, ki bazira na uporabi orodij za klepet, je s pojavom Chat GPTja in hitrim razmahom aplikativne uporabe umetne inteligence, postal vroči trend tudi v e-trgovini. Potrošnikom omogoča, da komunicirajo s podjetjem prek platform za sporočanje, z uporabo pogovornih robotov tako imenovanih virtualni pomočnikov. Ta oblika poslovanje postaja vse bolj priljubljena, sploh ker pogovorna umetna inteligenca danes že omogoča, da virtualni asistent pomaga kdaj celo bolj učinkovito kot človeški agent oziroma prodajalec.


26.03.2023

Nina Brus, prejemnica treh zlatih medalj na svetovnem prvenstvu novinarjev smučarjev v Kanadi

Kolegica Nina Brus se je pred nekaj dnevi vrnila iz kanadske Nove Fundlandije in Labradorja, kjer je bilo 68. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Od tam je prinesla tri zlate medalje v ženski konkurenci do 45 let. Zanimive so bile tudi dejavnosti, ki so potekale ob smučanju. Tako so veliko izvedeli o slabem ravnanju s kanadskimi staroselci in tudi o vojnem novinarstvu in o novinarstvu v kriznih razmerah. Z Nino Brus se je pogovarjala Cirila Štuber.


24.03.2023

Rudi Bartaloth: "Če nimaš jezika, nimaš kulture. Če nimaš kulture, pa ..."

Slovenci v Kanalski dolini, film o življenju v najbolj severni dolini Furlanije - Julijske krajine


23.03.2023

Boštjan Simon iz Zavoda Tinitus: "Glasbeniki so bolj izpostavljeni dolgotrajnemu hrupu in zvočnim šokom."

V začetku meseca, ob Mednarodnem dnevu skrbi za sluh, 3. marca, je bil ustanovljen Zavod Tinitus. Kaj je tinitus, zakaj je prav med glasbeniki porast težav s sluhom in kakšen je namen zavoda? Gost je direktor zavoda Tinitus, Boštjan Simon.


23.03.2023

"Namesto satelitskih in radarskih slik ter modelskih prognoz smo si pri napovedovanju vremena pomagali s svinčniki in barvicami."

Opazovanje in beleženje vremena ima na slovenskih tleh že dolgo tradicijo, leta 1851 sta bili tako pri nas že dve vremenski opazovalnici, v Ljubljani in Postojni, ob koncu 19. stoletja pa jih je bilo že več kot 100. Skupaj z njimi se je razvijalo tudi napovedovanje vremena in delovni procesi prognostikov, pa tudi klimatologov. V prihodnje nam bo pri napovedovanju vremena v veliko pomoč strojno učenje, s katerim bo lažje predvideti ekstremne vremenske dogodke in izboljšati načrtovanje hrane.


22.03.2023

S karto javno dostopnih pitnikov za zmanjšanje uporabe plastenk

Svetovni dan voda je letos posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da se to ne bi dogajalo, so se pri Društvu ekologi brez meja odločili za kartiranje slovenskih javno dostopnih pitnikov in za informiranje ljudi o lokaciji teh pitnikov. Več v pogovoru Cirile Štuber s Katjo Sreš iz Društva ekologi brez meja.


21.03.2023

Kako globoko je še »brezmejno prijateljstvo« Kitajske in Rusije?

Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.


21.03.2023

Svetovni dan Downovega sindroma "Z nami, ne za nas"

Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.


21.03.2023

Nova šolska reforma je preveč površna, časovnica pa preveč optimistična

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.


20.03.2023

"ChatGPT dobro simulira pametnega sogovornika, a besedil ne razume, zato se v njih izgubi"

Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.


20.03.2023

Andreja Avsec: »Direktno iskanje sreče ne prispeva k večji sreči!«

Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.


17.03.2023

Simptomi bolezni ščitnice so nespecifični, zato bolezen pogosto dolgo ostane spregledana

V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.


16.03.2023

Konrad Kuštrin: »To ni bila neka funkcija, ampak del življenja!"

Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.


15.03.2023

Za ohranjanje življenja v krajih ob Kolpi je ključna ureditev infrastrukture

V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.


15.03.2023

Otroci iz Osilnice se morajo v osnovno šolo voziti v Faro

Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.


Stran 32 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov