Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:
"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."
Vlado Kreslin
"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."
Marko Vuksanović
Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:
"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."
Sašo Avsenik
Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:
"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."
Sašo Avsenik
Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:
"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."
Vlado Kreslin
"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."
Marko Vuksanović
Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:
"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."
Vlado Kreslin
Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:
"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."
Marko Vuksanović
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:
"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."
Vlado Kreslin
"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."
Marko Vuksanović
Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:
"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."
Sašo Avsenik
Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:
"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."
Sašo Avsenik
Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:
"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."
Vlado Kreslin
"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."
Marko Vuksanović
Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:
"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."
Vlado Kreslin
Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:
"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."
Marko Vuksanović
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Neveljaven email naslov