Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
Lansko leto je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT zabeležil 2733 kibernetskih napadov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2018. Izstopa velik porast phishing napadov, katerih cilj je pridobivanje gesel uporabnikov interneta, kar hekerjem omogoča nadaljnje zlorabe. Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta ter majhna in srednja podjetja, ki nimajo sredstev za zagotavljanje varnosti na spletu. Čeprav se dviguje raven zavedanja, da je treba na spletu postopati previdno, mnogi uporabniki interneta ne vedo, kako se lahko zaščitijo pred kibernetskimi napadi. Gorazd Božič s SI-CERT-a svetuje:
"Svetoval bi, da vsi uporabniki vklopijo preverjanje v dveh korakih oziroma večstopenjsko preverjanje. Ko se boste iz neznane naprave ali lokacije prijavili na Facebook, Amazon, Google in druga spletna mesta, bo ponudnik spletne storitve to videl in vam poslal dodatno kodo na telefon."
Zakon o informacijski varnosti, ki je v uporabi od lanskega leta, ni pripomogel k zmanjšanju števila kibernetskih napadov, ima pa več drugih pozitivnih učinkov, ki se bodo pokazali v obdobju od enega do več let. Milan Gabor, etični heker o sprejetju zakona:
"Gre za korak v pravo smer. Zakon zgotavlja povečanje varnosti, novo regulativo, določa, koga je treba preverjati – storitve in tudi ustanove – te morajo biti podvržene rednim pregledom. Tega prej ni bilo. Treba pa se je zavedati, da je eno zakon, drugo pa praksa. Papir prenese vse, koliko se bo to v realnosti dogajalo, koliko bo v realnosti pravih akcij in korektivnih, preventivnih ukrepov, bo pokazal čas."
V času epidemije, ko se je večina dela in javnega življenja prestavila na splet, je bilo sicer zabeleženo 600-kratno povečanje kibernetskih napadov.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
Lansko leto je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT zabeležil 2733 kibernetskih napadov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2018. Izstopa velik porast phishing napadov, katerih cilj je pridobivanje gesel uporabnikov interneta, kar hekerjem omogoča nadaljnje zlorabe. Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta ter majhna in srednja podjetja, ki nimajo sredstev za zagotavljanje varnosti na spletu. Čeprav se dviguje raven zavedanja, da je treba na spletu postopati previdno, mnogi uporabniki interneta ne vedo, kako se lahko zaščitijo pred kibernetskimi napadi. Gorazd Božič s SI-CERT-a svetuje:
"Svetoval bi, da vsi uporabniki vklopijo preverjanje v dveh korakih oziroma večstopenjsko preverjanje. Ko se boste iz neznane naprave ali lokacije prijavili na Facebook, Amazon, Google in druga spletna mesta, bo ponudnik spletne storitve to videl in vam poslal dodatno kodo na telefon."
Zakon o informacijski varnosti, ki je v uporabi od lanskega leta, ni pripomogel k zmanjšanju števila kibernetskih napadov, ima pa več drugih pozitivnih učinkov, ki se bodo pokazali v obdobju od enega do več let. Milan Gabor, etični heker o sprejetju zakona:
"Gre za korak v pravo smer. Zakon zgotavlja povečanje varnosti, novo regulativo, določa, koga je treba preverjati – storitve in tudi ustanove – te morajo biti podvržene rednim pregledom. Tega prej ni bilo. Treba pa se je zavedati, da je eno zakon, drugo pa praksa. Papir prenese vse, koliko se bo to v realnosti dogajalo, koliko bo v realnosti pravih akcij in korektivnih, preventivnih ukrepov, bo pokazal čas."
V času epidemije, ko se je večina dela in javnega življenja prestavila na splet, je bilo sicer zabeleženo 600-kratno povečanje kibernetskih napadov.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov