Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika

Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.

Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.

»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«

Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.

»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«  

Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.

»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«

V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.

Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.