Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Slovenija vabi s ponudbo akitvnih doživetij v naravi na spletnem portalu Slovenia Outdoor
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije.
Tovrstni turistični produkt ponuja vse možnosti celoletnega aktivnega oddiha v naravi: pohodništvo, kolesarjenje, zimske športe, vodne dejavnosti, golf, adrenalinska doživetja, muharjenje in ribolov. Direktor združenja Slovenia Outdoor Marko Lenarčič: "Na spletni strani lahko posameznik in posameznica pregleda doživetja. Lahko si na primer pogleda ponudbo za 5-dnevno hojo ali pa tedensko kolesarjenje. Pomembne so tudi daljinske poti, tako pohodniške kot kolesarske. Na teh poteh so oblikovani paketi. Ima tudi ponudbo nastanitev." Lenarčič nadalje pojasni, da ima spletna stran tudi rezervacijski sistem, prek katerega želijo omogočiti, da turisti rezervirajo zgolj nastanitev ali celoten paket doživetij.
Zeleno, aktivno, zdravo – to so naše prednosti v turizmu, lahko poslušamo zadnjih nekaj let ključne deležnike. Aktivni oddih v naravi je tako eden izmed vodilnih slovenskih turističnih produktov, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji, ki je tudi strateška partnerica Slovenia Outdoora. Ana Savšek, vodja sektorja za vsebinski marketing pri Slovenski turistični organizaciji: "Outdoor produkt je privlačen že dolgo, zdaj pa postaja še posebej relevanten tako za domače kot tuje goste. Ta produkt je varen, poteka zunaj, omogoča stik z naravo in s samim seboj, krepi imunski sistem. Gre za gibanje, zdravje, dobro počutje."
Aktivne turiste privabljajo tudi gorski centri, pravi predsednica Združenja gorskih centrov Slovenije Manuela Božič Badalič in doda, da tisti centri, ki imajo gondole, sedežnice, z dodatno ponudbo za kolesarjenje in pohodništvo obratujejo vse leto: "Pravzaprav vedno bolj v poletnih mesecih. Ta trend povečevanja števila obiskovalcev v poletnih mesecih je tisto, kar tujina že ves čas počne. Slovenci smo gorske centre poistovetili z zimskimi športi. Če pa pogledamo, kaj lahko vse dobijo tu v poletni ponudbi, je to tisto, kar ljudi vedno bolj privablja, še posebej tiste, ki ne marajo vročine in gneče."
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Slovenija vabi s ponudbo akitvnih doživetij v naravi na spletnem portalu Slovenia Outdoor
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije.
Tovrstni turistični produkt ponuja vse možnosti celoletnega aktivnega oddiha v naravi: pohodništvo, kolesarjenje, zimske športe, vodne dejavnosti, golf, adrenalinska doživetja, muharjenje in ribolov. Direktor združenja Slovenia Outdoor Marko Lenarčič: "Na spletni strani lahko posameznik in posameznica pregleda doživetja. Lahko si na primer pogleda ponudbo za 5-dnevno hojo ali pa tedensko kolesarjenje. Pomembne so tudi daljinske poti, tako pohodniške kot kolesarske. Na teh poteh so oblikovani paketi. Ima tudi ponudbo nastanitev." Lenarčič nadalje pojasni, da ima spletna stran tudi rezervacijski sistem, prek katerega želijo omogočiti, da turisti rezervirajo zgolj nastanitev ali celoten paket doživetij.
Zeleno, aktivno, zdravo – to so naše prednosti v turizmu, lahko poslušamo zadnjih nekaj let ključne deležnike. Aktivni oddih v naravi je tako eden izmed vodilnih slovenskih turističnih produktov, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji, ki je tudi strateška partnerica Slovenia Outdoora. Ana Savšek, vodja sektorja za vsebinski marketing pri Slovenski turistični organizaciji: "Outdoor produkt je privlačen že dolgo, zdaj pa postaja še posebej relevanten tako za domače kot tuje goste. Ta produkt je varen, poteka zunaj, omogoča stik z naravo in s samim seboj, krepi imunski sistem. Gre za gibanje, zdravje, dobro počutje."
Aktivne turiste privabljajo tudi gorski centri, pravi predsednica Združenja gorskih centrov Slovenije Manuela Božič Badalič in doda, da tisti centri, ki imajo gondole, sedežnice, z dodatno ponudbo za kolesarjenje in pohodništvo obratujejo vse leto: "Pravzaprav vedno bolj v poletnih mesecih. Ta trend povečevanja števila obiskovalcev v poletnih mesecih je tisto, kar tujina že ves čas počne. Slovenci smo gorske centre poistovetili z zimskimi športi. Če pa pogledamo, kaj lahko vse dobijo tu v poletni ponudbi, je to tisto, kar ljudi vedno bolj privablja, še posebej tiste, ki ne marajo vročine in gneče."
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.
Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Zlatko Dizdarević se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik iz Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik iz držav na tem območju. Z njim smo se pogovarjali o sirski krizi, komentiral je sestrelitev ruskega letala in spregovoril tudi o vzrokih za sirsko krizo.
Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in na dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost nima prave prihodnosti so številni znastveniki in raziskovalci potrdili na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Artiju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Uporabniki ponujajo predloge za še boljši in prijaznejši državni portal e-uprava.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V primerjavi s prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav.
Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Z ministrico za zdravje smo se pogovarjali o aktualnih temah; zakaj je Baričič padel, so ga pokopale njegove izjave ali pa politična kuhinja? Do poletja obljublja skrajšanje čakalnih dob vsaj na tiste najbolj boleče, kot so na primer operacija kolena. Kako rešiti trenutno hudo krizo, ki jo ima Mariborski UKC zaradi pomanjkanja anesteziologov – če ne drugače tudi z uvozom tujih zdravnikov in sposojanjem anesteziologov iz drugih bolnišnic. Med drugim pa tudi o tem, kako daleč je s pripravo zdravstvene reforme. Z ministrico Milojko Kolar se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov