Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
O spremembah očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Biti del družinskega življenja od samega začetka, od rojstva otroka je postal ključen in pomemben element očetovstva, pojasnjuje dr. Živa Humer z Mirovnega Inštituta. Kot kažejo kvalitativne študije tako domačih kot mednarodnih projektov pa igra pomembno vlogo tudi sama želja moških in pozitivno vrednotenje prisotnega, skrbnega očetovstva.
Ko smo se pogovarjali z različnimi skupinami očetov je bila izražena želja in izkušnja, da so koristili očetovski dopust ob rojstvu otroka, še prej, da so lahko spremljali partnerke in žene na ginekološke preglede, da so bili zraven ob rojstvu otroka. To vsi izpostavljajo kot ključni element zavedanja »zdaj sem pa oče«.
Očetje so po besedah dr. Žive Humer izpostavljali tudi deljenje dopusta za nego otroka, uvajanje v vrtec in spremljanje otroka v šolo na prvi šolski dan. Skratka, kot pravijo raziskovalke in raziskovalci, je pri sodobnih očetih opaziti bistveno večji skrbstveni angažma. Svojo lastno izkušnjo opisuje tudi direktor in soustanovitelj Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan, ki pravi, da se je očetovstvo v zadnjih tridesetih letih močno spremenilo.
Jaz se ne spomnim, da bi šel moj oče kdaj z mano k zdravniku, vedno je tudi mama ostajala doma na bolniški, pa da bi bili očetje prisotni ob porodu – ni šans. Res, veliko se je spremenilo. Zdi pa se mi, da te korake zelo pospešuje sistemska raven.
Spremenile so se politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo in spodbujajo bolj enakovredno starševstvo. Slovenija ima eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka, poudarja dr. Živa Humer.
Izpostaviti je treba en in edini mehanizem, ki neposredno naslavlja očete in to je očetovski dopust, ki je bil uveljavljen leta 2003. Danes obstaja v celoti 30 dni plačanega očetovskega dopusta. To se je izkazalo za popolni uspeh.
Na ravni družinske politike obstaja tudi možnost, da si partnerja delita starševski dopust. Slednje je na razpolago že od leta 1976, torej že več kot 40 let. Takrat se je Slovenija kot del Jugoslavije zgledovala po švedskem modelu družinske politike. Vendar pa je ta možnost, predvsem zaradi še vedno zakoreninjenih stereotipov glede družbenih vlog spolov, slabo izkoriščena. K pomembnim dobrim spremembam na poti k enakovrednemu starševstvu so prinesla tudi različna družbena prizadevanja. Eden izmed takšnih projektov je Certifikat za družini prijazno podjetje, ki je sprožil spremembe tudi na zakonodajni ravni. Kot poudarja Aleš Kranjc Kušlan lahko na ravni podjetij in organizacijskih enot še vedno največ naredijo vodje.
Največji vodje vodijo s svojim zgledom. Na prste ene roke jih lahko preštejem, vseeno pa lahko srečaš tudi vodje, ki rečejo »jaz grem pa danes ob treh domov, ker hočem biti s svojim otrokom« in to je dober zgled. Kultura v podjetjih se gradi od zgoraj navzdol in vodje igrajo tukaj ključno vlogo na vseh nivojih.
Sogovornika še poudarjate, da osebna senzibilnost posameznikov ali vodij v podjetjih vseeno ni dovolj, temveč je treba možnost boljšega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja urediti na sistemskem nivoju, na ravni kolektivnih pogodb.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
O spremembah očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Biti del družinskega življenja od samega začetka, od rojstva otroka je postal ključen in pomemben element očetovstva, pojasnjuje dr. Živa Humer z Mirovnega Inštituta. Kot kažejo kvalitativne študije tako domačih kot mednarodnih projektov pa igra pomembno vlogo tudi sama želja moških in pozitivno vrednotenje prisotnega, skrbnega očetovstva.
Ko smo se pogovarjali z različnimi skupinami očetov je bila izražena želja in izkušnja, da so koristili očetovski dopust ob rojstvu otroka, še prej, da so lahko spremljali partnerke in žene na ginekološke preglede, da so bili zraven ob rojstvu otroka. To vsi izpostavljajo kot ključni element zavedanja »zdaj sem pa oče«.
Očetje so po besedah dr. Žive Humer izpostavljali tudi deljenje dopusta za nego otroka, uvajanje v vrtec in spremljanje otroka v šolo na prvi šolski dan. Skratka, kot pravijo raziskovalke in raziskovalci, je pri sodobnih očetih opaziti bistveno večji skrbstveni angažma. Svojo lastno izkušnjo opisuje tudi direktor in soustanovitelj Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan, ki pravi, da se je očetovstvo v zadnjih tridesetih letih močno spremenilo.
Jaz se ne spomnim, da bi šel moj oče kdaj z mano k zdravniku, vedno je tudi mama ostajala doma na bolniški, pa da bi bili očetje prisotni ob porodu – ni šans. Res, veliko se je spremenilo. Zdi pa se mi, da te korake zelo pospešuje sistemska raven.
Spremenile so se politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo in spodbujajo bolj enakovredno starševstvo. Slovenija ima eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka, poudarja dr. Živa Humer.
Izpostaviti je treba en in edini mehanizem, ki neposredno naslavlja očete in to je očetovski dopust, ki je bil uveljavljen leta 2003. Danes obstaja v celoti 30 dni plačanega očetovskega dopusta. To se je izkazalo za popolni uspeh.
Na ravni družinske politike obstaja tudi možnost, da si partnerja delita starševski dopust. Slednje je na razpolago že od leta 1976, torej že več kot 40 let. Takrat se je Slovenija kot del Jugoslavije zgledovala po švedskem modelu družinske politike. Vendar pa je ta možnost, predvsem zaradi še vedno zakoreninjenih stereotipov glede družbenih vlog spolov, slabo izkoriščena. K pomembnim dobrim spremembam na poti k enakovrednemu starševstvu so prinesla tudi različna družbena prizadevanja. Eden izmed takšnih projektov je Certifikat za družini prijazno podjetje, ki je sprožil spremembe tudi na zakonodajni ravni. Kot poudarja Aleš Kranjc Kušlan lahko na ravni podjetij in organizacijskih enot še vedno največ naredijo vodje.
Največji vodje vodijo s svojim zgledom. Na prste ene roke jih lahko preštejem, vseeno pa lahko srečaš tudi vodje, ki rečejo »jaz grem pa danes ob treh domov, ker hočem biti s svojim otrokom« in to je dober zgled. Kultura v podjetjih se gradi od zgoraj navzdol in vodje igrajo tukaj ključno vlogo na vseh nivojih.
Sogovornika še poudarjate, da osebna senzibilnost posameznikov ali vodij v podjetjih vseeno ni dovolj, temveč je treba možnost boljšega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja urediti na sistemskem nivoju, na ravni kolektivnih pogodb.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov