Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Po podatkih združenja Sazas, je v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah na prvem mestu Ansambel Modrijani
Gasilske veselice po državi so že od nekdaj del lokalne tradicije. Marsikje pomenijo edini dogodek, ob katerem se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno se še najbolj kaže letos, ko je ali bo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težavne razmere, v katerih so se znašli zaradi ukrepov ob širjenju koronavirusa. Društva bodo zato imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme.
Letos gasilska društva načrtujejo nakup 100 vozil v vrednosti 10 milijonov evrov. Gasilske veselice so dogodek, na katerem se zbirajo dodatna sredstva za nakup opreme. Ker so ali bodo dogodki zaradi varnostnih ukrepov odpovedani, bodo imela društva v blagajni tudi do 50 odstotkov manj denarja. Poveljnik Gasilske zveze Franci Petek:
"V zadnjem letu so društva kupila 100 novih vozil. Poleg tega imamo 116 društev, ki letos praznujejo okrogle obletnice. Pri vsaki novi investiciji, pa tudi ob praznovanju obletnice, se zahvalimo občanom in naredimo večjo veselico. Tako je bilo odpovedanih vsaj 200 veselic. Poleg tega imamo društva, ki prirejajo tradicionalne veselice in na njih zberejo velik del sredstev za vsakoletno delovanje posameznih društev."
Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili prisiljeni odpovedati številne koncerte. Med njimi je ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah na prvem mestu. Član zasedbe, Blaž Švab:
"Naš ansambel od marca ne nastopa več. Veselice trajajo pol leta, po navadi pa naša zasedba ob koncih tednov nastopa na dveh. Trenutni položaj smo pač sprejeli in zavedamo se, da je zdravje ljudi na prvem mestu. Vse dejavnosti Modrijanov so se že prestavile v leto 2021 oziroma 2022. Dejstvo je, da ljudje potrebujejo druženje. Ko bo vse pod nadzorom in ko bo vse spet dovoljeno, sem prepričan, da bomo vse nadoknadili. Sproščanje in zabava sta človekova potreba in ljudje to prej ali slej nadomestijo."
V Sloveniji je trenutno 1341 prostovoljnih gasilskih društev s približno 164.000 člani in 50.000 operativnimi gasilci, ki so vsak trenutek pripravljeni na intervencijo.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Po podatkih združenja Sazas, je v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah na prvem mestu Ansambel Modrijani
Gasilske veselice po državi so že od nekdaj del lokalne tradicije. Marsikje pomenijo edini dogodek, ob katerem se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno se še najbolj kaže letos, ko je ali bo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težavne razmere, v katerih so se znašli zaradi ukrepov ob širjenju koronavirusa. Društva bodo zato imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme.
Letos gasilska društva načrtujejo nakup 100 vozil v vrednosti 10 milijonov evrov. Gasilske veselice so dogodek, na katerem se zbirajo dodatna sredstva za nakup opreme. Ker so ali bodo dogodki zaradi varnostnih ukrepov odpovedani, bodo imela društva v blagajni tudi do 50 odstotkov manj denarja. Poveljnik Gasilske zveze Franci Petek:
"V zadnjem letu so društva kupila 100 novih vozil. Poleg tega imamo 116 društev, ki letos praznujejo okrogle obletnice. Pri vsaki novi investiciji, pa tudi ob praznovanju obletnice, se zahvalimo občanom in naredimo večjo veselico. Tako je bilo odpovedanih vsaj 200 veselic. Poleg tega imamo društva, ki prirejajo tradicionalne veselice in na njih zberejo velik del sredstev za vsakoletno delovanje posameznih društev."
Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili prisiljeni odpovedati številne koncerte. Med njimi je ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah na prvem mestu. Član zasedbe, Blaž Švab:
"Naš ansambel od marca ne nastopa več. Veselice trajajo pol leta, po navadi pa naša zasedba ob koncih tednov nastopa na dveh. Trenutni položaj smo pač sprejeli in zavedamo se, da je zdravje ljudi na prvem mestu. Vse dejavnosti Modrijanov so se že prestavile v leto 2021 oziroma 2022. Dejstvo je, da ljudje potrebujejo druženje. Ko bo vse pod nadzorom in ko bo vse spet dovoljeno, sem prepričan, da bomo vse nadoknadili. Sproščanje in zabava sta človekova potreba in ljudje to prej ali slej nadomestijo."
V Sloveniji je trenutno 1341 prostovoljnih gasilskih društev s približno 164.000 člani in 50.000 operativnimi gasilci, ki so vsak trenutek pripravljeni na intervencijo.
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.
Ljubitelji šansona se bržkone še spominjajo Festivala slovenskega šansona, ki je svoj čas potekal v organizaciji glasbenega uredništva Prvega programa nacionalnega radia in največkrat pod taktirko takratne glasbene urednice, tudi interpretke šansonov, Meri Avsenak. Izvedba festivala v radijskem studiu 14, leta 2005, je bila med drugim precej pomembna tudi za nadaljnjo glasbeno pot takrat še zelo mlade pevke popularne glasbe, Severe Gjurin. Skupaj z bratom Galom Gjurinom in drugimi spremljevalnimi člani zasedbe Olivija, je tisti večer izzvenela njihova skladba Brez sramu in brez strahu, Gala Gjurina pa je žirija nagradila s priznanjem za najboljšo avtorsko glasbo. Po tem dogodku sta Severa in Gal Gjurin nadaljevala ustvarjalno obdobje in s svojimi glasbenimi deli še vedno bogatita slovensko glasbeno produkcijo. Tako je Severa Gjurin prvega septembra letos, predstavila njen čisto svež glasbeni projekt z naslovom Ali je še kaj prostora?. Navdih za naslov pa je našla prav v eni izmed svojih uspešnic Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki je uradno izšla leta 2014. O vsebini in vzdušju skladb z najnovejšega albuma je na kratko spregovorila tudi za poslušalce Prvega programa.
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Spolno nasilje se ne dogaja le v skritih in temnih ulicah. Sodeč po številnih - sicer anonimnih - pričevanjih žensk lahko do spolnega nadlegovanja pride tudi v prostorih, ki jih imamo za varne. Tudi na vlaku. Instagram profil zeleznicezlom, ki je bil prvotno namenjen opisovanju prigod na slovenskih vlakih, so namreč konec julija preplavile izpovedi žensk, ki so na vlakih doživele spolno nasilje. Nadlegovali naj bi jih sopotniki in celo zaposleni na Slovenskih železnicah. V državnem podjetju očitke zavračajo in odgovarjajo, da letos niso prejeli niti ene prijave spolnega nasilja. Več Lucija Dimnik Rikić
Čez dober mesec bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ko je bila po prvi svetovni vojni dokončno določena državna meja med na novo ustanovljenima državama, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Na plebiscitu 10. oktobra 1920 se je več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Na ta dogodek, ki je številne Slovence odrezal od matične države, se bodo že danes spomnili v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. Pripravili so razstavo "Tam pri Celovcu … Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi" in uprizoritev enodejanke "Plebiscit" Izidorja Cankarja, ki je bila doslej odigrana le enkrat, 8. septembra 1920.
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Včeraj je minilo trideset let od sestanka v Partizanskem domu na Pristavi nad Stično. Tam so se sestali Vinko Beznik, Jože Kolenc, Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar ter kot poveljstvo Manevrske strukture narodne zaščite sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije Jugoslovanske armade. V naslednjih dneh so z zamislijo seznanili zaupne osebnosti po vsej republiki. Stane Kocutar je preveril organiziranost teh struktur v severovzhodni Sloveniji.
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Nasilje v družini je še vedno ena izmed bolj perečih družbenih problematik. V času koronavirusa so nevladne organizacije in varuh človekovih pravic zaznavali porast nasilja, hkrati pa so nastopile omejene možnosti pomoči žrtvam. V zvezi s problemom nasilja, pa je pred dnevi javnost razburilo pismo poljskega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobrova, ki ga je poslal slovenskemu ministrstvu za pravosodje in v katerem preverja ali bi se Slovenija pridružila Poljski pri odstopu od istanbulske konvencije. Več o odzivu Slovenije in pomenu istanbulske konvencije v naslednjem prispevku.
Organizacijska enota Oddajniki in zveze, ki ima 206 oddajnih objektov po vsej Sloveniji, je del RTV Slovenija. Vidnost, slišnost programov RTV Slovenija v geografskem obsegu, ki ga določa zakon, so dolžni zagotavljati pri Oddajnikih in zvezah in še marsikaj. O tem smo se pogovarjali z Miranom Dolencem, direktorjem OE Oddajniki in zveze. Vidnost in slišnost pa nikakor ni vse, za kar skrbijo v tej organizacijski enoti.
Nadaljevanka Kot v filmu je nastajala točno leto dni v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija. Posneta maja in v grobem postprodukcijsko obdelana jeseni leta 2019. Dokončana pa maja 2020. Nastajala je v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki ga je narekovalo in zahtevalo predvsem kompleksno usklajevanje med izbranimi člani avtorske ekipe, v sklepnem delu pa je žal posegla v nastajanje tudi pandemija novega korona virusa. Gre za najobsežnejšo igrano produkcijo Radia Slovenija v zadnjih letih
Prvi program Radia Slovenija in Lahkonočnice sta ponovno združila radijsko oddajo za otroke s 55-letno tradicijo in pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkovih večerov v neposrednem radijskem in video prenosu doživeli nove pravljice o odnosih, ki jih spletajo otroci.
Med okrevanjem in oklevanjem naslavljamo prispevek, ki govori o gospodarskem odboju na eni in zamudah z izgradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi na drugi strani
Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.
Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš poudarja, da je bila zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen. Več o tem v pogovoru s kustosinjo Slovenskega šolskega muzeja, Marjetka Balkovec Debevec je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej izpostavila, da je šola odraz družbe.
Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je danes predstavila testiranje svojega inovativnega cepiva proti covidu-19 na miših. Pokazali so, da je cepivo ustvarilo visok imunski odziv, primerljiv z odzivom pri drugih cepivih in s protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo. Za dokaz varnosti in učinkovitosti so seveda potrebna nadaljnja klinična testiranja, za katera, kot pravijo, Slovenija ima znanje in sredstva.
Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov v teh dneh v Cankarjevem domu v Ljubljani že dvanajsto leto zapored poteka prireditev Čar lesa 2020. Z izjemno razstavo, ko naš osrednji kulturni hram zadiši po lesu in gozdovih, želijo organizatorji vzbuditi pozitivno zanimanje za les, naravno dobrino, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju. Glavni namen je predstaviti široko paleto možnosti njene rabe, vzpodbuditi domačo lesno industrijo ter sporočiti, da predelava lesa ter uporaba lesenih izdelkov zmanjšujeta emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, in lahko v največji možni meri prispeva k normalizaciji podnebja in blažitvi podnebnih sprememb.
Terenska ekipa Prvega je sobotno jutro preživela na vrhu primorskega Triglava pred Tumovo kočo.
Slovenski prostor kljub majhnosti odlikuje izjemno raznolika in dejavna kulturna sfera, ki jo poleg umetnikov oblikujemo tudi drugi akterji: mediji, promotorji, organizatorji dogodkov in različne podporne ustanove in organizacije, kot je tudi Slovenski glasbenoinformacijski center, na krajše SIGIC. Med njegove naloge med drugim spada ustvarjanje baze podatkov o glasbi vseh žanrov in vseh časovnih obdobij, urejanje koledarja glasbenih dogodkov po Sloveniji, izdajanje spletne revije o glasbi Odzven, promoviranje slovenske glasbe in glasbenikov v domači in v mednarodni javnosti, založništvo, organiziranje strokovnih posvetov in še in še. Generalni sekretar SIGIC-a Peter Baroš tako odlično pozna glasbeno situacijo v Sloveniji in v tem kontekstu smo ga povprašali za mnenje o vlogi nacionalnega radia, nacionalne RTV.
Radio Slovenija pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomurski madžarski radio) in en program za tujo javnost (Radio Si), ki jih je po raziskavi Mediane RM v zadnjem letu (od avgusta 2019 do julija 2020) vsak teden poslušalo povprečno 37,3 odstotka oz. 640.000 različnih poslušalcev od 15. do 85. leta starosti. Samo te tri nacionalne programe je v istem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,6 odstotka oz. 543.000 poslušalcev. Vsak dan jih je poslušalo 21,2 odstotka oz. 364.000 poslušalcev. Drugi najbolj poslušani program Radia Slovenija je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec julij 2020) vsak dan posluša 9,3 odstotka oz. 163.000 poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob sedmih zjutraj, ko ga posluša povprečno 4 odstotke oz. 69.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v obdobju koronavirusa še povečala. Po zadnjih podatkih (julija 2020) jo ob sedmih zjutraj vsak dan posluša povprečno 9,3 odstotka oz. 159.000 poslušalcev. Ob popoldnevih pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi ob 15.30, ki jo posluša povprečno 6,9 odstotka oz. 118.000 poslušalcev. Najbolj poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolj poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za julij 2020) vsak dan spremlja 13,7 odstotka oz. 236.000 različnih poslušalcev. Največjo poslušanost doseže ob sedmih zjutraj, ko posluša Val 202 povprečno 4,4 odstotka oz. 75.000 poslušalcev. Odlično poslušanost doseže tudi med 15. in 16. uro, ko ga posluša povprečno 3,2 odstotka oz. 73.000 poslušalcev. Radio Koper po zadnjih podatkih (iz julija 2020) vsak teden posluša 59.000 poslušalcev in je najbolj poslušan regionalni radijski program. Vsak dan ga spremlja 11,5 odstotka oz. 27.000 poslušalcev na Primorskem (primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška regija). Radio Maribor je eden najbolj poslušanih radijskih programov v Podravski regiji, glede na zadnje podatke (iz julija 2020) ga vsak teden spremlja 52.000 poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, glede na raziskavo o poslušanosti iz julija 2020 vsak teden posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM, velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15–85 let.
Neveljaven email naslov