Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Zaradi pandemije so vse velike turistične agencije za leto 2020 odpovedale vse turistične ture po Sloveniji.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki.
Veliko jih razmišlja, da bi se kljub odličnemu opravljanju svojega dela preusmerili v drug poklic ali dejavnost, iščejo namreč druge možne rešitve, pojasni vodnica Mojca Pačnik, članica Združenja turističnih vodnikov Slovenije. Vodenje je bilo zadnji dve leti njen glavni vir zaslužka.
»Veliko mojih kolegov je že porabilo svoje prihranke iz prejšnje poletne sezone. Veliko jih je tudi finančno odvisnih od svojih življenjskih partnerjev. Nekateri pa so morali celo zaprositi za socialno pomoč.«
Pačnikova je turiste po Sloveniji nazadnje vodila konec lanskega septembra. Njen kolega, Gregor Zupan, prav tako član Združenja turističnih vodnikov, je letos od začetka krize s koronavirusom imel samo eno vodenje. Oba izpostavljata, da je zelo pomembno izkoristiti potencial visokokvalificiranega kadra, ki je zdaj ostal brez dela. Zanašanje zgolj na socialno pomoč ni rešitev. Zupan razloži, da so to šolani, iznajdljivi ljudje, ki so dobri v iskanju rešitev in ki so vajeni stika z različnimi domačini in tujci.
»Jaz se ne bojim, da bi vsi ti ostali na cesti in lačni. Bolj me skrbi, da se dogaja negativna selekcija. Najbolj sposobni, najbolj prodorni se lotijo drugega dela in ostali bodo ostanki.«
Kljub koriščenju turističnih bonov čaka turizem veliko izzivov za reševanje nastale krize. Po besedah sogovorcev je pomembno, da se državni in lokalni odločevalci posvetujejo z izkušenimi in sposobnimi turističnimi delavci, ki bi bistveno prispevali k snovanju nadaljnje turistične strategije. Izpad takšnega kadra namreč ne bi prinesel nič dobrega. Kako se slovenski turizem postavlja na noge, kako je z ljudmi, ki ga soustvarjajo, se je pozanimala Tadeja Lukanc. Besedilo je prebral Bernard Stramič.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Zaradi pandemije so vse velike turistične agencije za leto 2020 odpovedale vse turistične ture po Sloveniji.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki.
Veliko jih razmišlja, da bi se kljub odličnemu opravljanju svojega dela preusmerili v drug poklic ali dejavnost, iščejo namreč druge možne rešitve, pojasni vodnica Mojca Pačnik, članica Združenja turističnih vodnikov Slovenije. Vodenje je bilo zadnji dve leti njen glavni vir zaslužka.
»Veliko mojih kolegov je že porabilo svoje prihranke iz prejšnje poletne sezone. Veliko jih je tudi finančno odvisnih od svojih življenjskih partnerjev. Nekateri pa so morali celo zaprositi za socialno pomoč.«
Pačnikova je turiste po Sloveniji nazadnje vodila konec lanskega septembra. Njen kolega, Gregor Zupan, prav tako član Združenja turističnih vodnikov, je letos od začetka krize s koronavirusom imel samo eno vodenje. Oba izpostavljata, da je zelo pomembno izkoristiti potencial visokokvalificiranega kadra, ki je zdaj ostal brez dela. Zanašanje zgolj na socialno pomoč ni rešitev. Zupan razloži, da so to šolani, iznajdljivi ljudje, ki so dobri v iskanju rešitev in ki so vajeni stika z različnimi domačini in tujci.
»Jaz se ne bojim, da bi vsi ti ostali na cesti in lačni. Bolj me skrbi, da se dogaja negativna selekcija. Najbolj sposobni, najbolj prodorni se lotijo drugega dela in ostali bodo ostanki.«
Kljub koriščenju turističnih bonov čaka turizem veliko izzivov za reševanje nastale krize. Po besedah sogovorcev je pomembno, da se državni in lokalni odločevalci posvetujejo z izkušenimi in sposobnimi turističnimi delavci, ki bi bistveno prispevali k snovanju nadaljnje turistične strategije. Izpad takšnega kadra namreč ne bi prinesel nič dobrega. Kako se slovenski turizem postavlja na noge, kako je z ljudmi, ki ga soustvarjajo, se je pozanimala Tadeja Lukanc. Besedilo je prebral Bernard Stramič.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Neveljaven email naslov