Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Vsa razkužila, ki jih je najti na trgovskih policah, od najcenejših do najdražjih, so učinkovita; vsa vsebujejo zadostno količino alkohola.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so opravili na 15-ih razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije opozarja na velike razlike v cenah posameznih razkužil, četudi cena, kot dodaja, ne odraža kakovosti:
"Najcenejši izdelek je bil ocenjen na nekaj manj kot 10 € na liter, najdražji pa krepko prek 60 € za enako enoto razkužila. Vsi izdelki, ki smo jih v našo primerjalno analizo vključili so učinkoviti. Kar pomeni, da vsi vsebujejo zadostno količino alkohola. Alkohol je poceni surovina in prav nobenega razloga ni, da bi morali za liter izdelka odšteti 60 € ali več."
Kot dodaja Urša Šmid Božičevič, se je v raziskavi, pri kateri so sodelovali z domačimi strokovnjaki in tudi s tujimi potrošniškimi organizacijami, izkristaliziralo mnenje, da je optimalna količina alkohola v razkužilu nekje med 60 in 80 odstotki. Razkužilo uporabljajmo le, če pri roki nimamo vode in mila, še svetuje:
"Razkužila naj bodo izhod v sili, v posebnih situacijah, v trgovinah, na avtobusih, kjer voda in milo nista na voljo. Ta razkužila namreč niso najbolj prijazna za kožo rok. Dolgotrajna in pogosta uporaba lahko koži škoduje."
Potrošniške organizacije prav tako ne priporočajo uporabe antibakterijskih mil:
"Dolgotrajna uporaba lahko povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim snovem, to pa na dolgi rok povečuje tveganje za okužbe. Navadno milo in voda sta ob primerno dolgotrajnem miljenju dovolj."
Članek o primerjalni analizi razkužil je brezplačno dostopen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Vsa razkužila, ki jih je najti na trgovskih policah, od najcenejših do najdražjih, so učinkovita; vsa vsebujejo zadostno količino alkohola.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so opravili na 15-ih razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije opozarja na velike razlike v cenah posameznih razkužil, četudi cena, kot dodaja, ne odraža kakovosti:
"Najcenejši izdelek je bil ocenjen na nekaj manj kot 10 € na liter, najdražji pa krepko prek 60 € za enako enoto razkužila. Vsi izdelki, ki smo jih v našo primerjalno analizo vključili so učinkoviti. Kar pomeni, da vsi vsebujejo zadostno količino alkohola. Alkohol je poceni surovina in prav nobenega razloga ni, da bi morali za liter izdelka odšteti 60 € ali več."
Kot dodaja Urša Šmid Božičevič, se je v raziskavi, pri kateri so sodelovali z domačimi strokovnjaki in tudi s tujimi potrošniškimi organizacijami, izkristaliziralo mnenje, da je optimalna količina alkohola v razkužilu nekje med 60 in 80 odstotki. Razkužilo uporabljajmo le, če pri roki nimamo vode in mila, še svetuje:
"Razkužila naj bodo izhod v sili, v posebnih situacijah, v trgovinah, na avtobusih, kjer voda in milo nista na voljo. Ta razkužila namreč niso najbolj prijazna za kožo rok. Dolgotrajna in pogosta uporaba lahko koži škoduje."
Potrošniške organizacije prav tako ne priporočajo uporabe antibakterijskih mil:
"Dolgotrajna uporaba lahko povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim snovem, to pa na dolgi rok povečuje tveganje za okužbe. Navadno milo in voda sta ob primerno dolgotrajnem miljenju dovolj."
Članek o primerjalni analizi razkužil je brezplačno dostopen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov