Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.

Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež.

Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki predlaganih sprememb medijske zakonodaje vidijo v tem način podrejanja medijev vsakokratni oblasti in slabitev javnih servisov, predvsem RTV, pa tudi STA. Grožnjo vidijo manjšim regionalnim medijem, tudi manjšinskim.

Nemalo pa je tistih, ki slabitev medijev vidijo tudi v protikoronskem ukrepu, ki lokalom in javnim ustanovam prepoveduje ponujanje časopisov in revij v svojih prostorih.

Gre sicer za priporočilo NIJZ-ja, a tudi za vsebino vladnega odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Solastnica gostinskega lokala Barbara Rajgel, ki v svojem lokalu načrtno krši predpis in je za svoje goste ponovno naročila tiskane medije, meni, da se pozornost neupravičeno namenja zgolj časopisom, ne pa tudi denimo jedilnim listom in velikim količinam gotovine, ki v lokalih potujejo iz rok v roke. A na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vztrajajo, da še ni čas za opustitev tega ukrepa.

Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto, kar šteje.

Javna razprava o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah je že potekla, kljub pozivom deležnikov, da naj se rok uskladi z ostalimi medijskimi zakoni. Na ministrstvu za kulturo so na ta zakon prejeli 95 pripomb 13-tih deležnikov. Javna razprava o spremembah Zakonov o medijih, RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji pa še traja. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo so prejeli že veliko pripomb in predlogov in sicer tako domačih kot tujih deležnikov. Največ pripomb se nanaša na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Strokovne službe pripombe preučujejo, več pa bo znanega po koncu javne razprave.