Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.
Novica dneva je, da se prvega septembra v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je opoldne sporočila pristojna ministrica Simona Kustec, saj zdajšnja epidemiološka slika dopušča vrnitev vseh učencev v učilnice. Vendar bo pouk potekal v skladu s priporočili za preprečevanje širjenja korona virusa oziroma v skladu s tako imenovanim zelenim B modelom.
Zdravstvena stroka skupaj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem poziva dopustnike na Hrvaškem, naj se čim prej vrnejo domov, preden bo začela veljati karantena.
Mnogi so pomladne in poletne mesece izkoristili tudi za tek in kolesarjenje in že nestrpno pričakujejo dve veliki rekreativni prireditvi. Trenutno so v boljšem položaju kolesarji, saj so prireditelji maratona Franje dobili zeleno luč za izvedbo, dokončna odločitev o ljubljanskem maratonu pa bo znana 10. septembra. Več, tudi o jeklenem triatlonu, v prispevku Jureta Jeromna
Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Neveljaven email naslov