Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.
28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Neveljaven email naslov