Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vožnja v naravnem okolju je prepovedana!

13.08.2020

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.

Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.

Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.

»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«

Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.

Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.

»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«

 Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.

Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.

 


Aktualna tema

4427 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vožnja v naravnem okolju je prepovedana!

13.08.2020

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.

Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.

Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.

»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«

Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.

Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.

»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«

 Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.

Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.

 


25.03.2022

Etika v vojni fotografiji

Presunljive fotografije so stalnica prvih strani tiskanih in elektronskih medijev. S fotografijami z vojnih območjih po eni strani dokumentiramo dogajanje, ki bi ga brez tega bilo mogoče zanikati, po drugi strani pa so nazorne fotografije lahko tudi vdor v zasebnost posameznikov, ki smo jih ujeli v najobčutljivejšem položaju v njihovih življenjih. Fotografa omejuje in kultivira etični kodeks, zadnji filter pa so seveda uredniki medijskih hiš, ki odločajo, katera fotografija bo objavljena in katera ne. O vojni fotografiji se je Rok Valenčič pogovarjal s fotografinjo Manco Juvan.


24.03.2022

Fenomen slovenskega športa

Slovenski športnice in športniki v različnih panogah dosegajo vrhunske rezultate. Na nedavnih olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija z osvojenimi sedmimi kolajnami glede na število prebivalcev zasedla drugo mesto med vsemi državami udeleženkami. O receptu za odličnost slovenskega športa in napakah staršev pri uvajanju otrok v šport smo se pogovarjali s športno psihologinjo Andrejo Holsedl.


24.03.2022

Tribuna za javno RTV

Na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija so govorci v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani opozorili na pritiske na zaposlene in predstavili peticijo za javno radiotelevizijo.


23.03.2022

Muzej vojnega otroštva

V Bosni in Hergcegovini na grozote vojne, predvsem na to, kako jo doživljajo otroci, opominja muzej vojnega otroštva. V Sarajevu so ga odprli pred petimi leti, že leto kasneje ga je Svet Evrope razglasil za muzej leta. V njem je danes 5000 eksponatov iz 15 območij vojn in konfliktov, največ iz Bosne in Hercegovine. Svoje izpostave (oddelke) imajo tudi v New Yorku, Haagu in Kijevu. Osebju iz ukrajinskega glavnega mesta so pomagali pobegniti, ko so se začeli ruski napadi, z njimi pa žal tudi nova pričevanja in spomini na odraščanje v vojni.


23.03.2022

"Država mora nehati vlagati v fosilni kapital in sredstva nameniti za zeleni prehod"

V ospredju delovanja gibanja Mladi za podnebno pravičnost je socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod, ki bo v svoje bistvo postavljal dejanske potrebe ljudi in narave, ne pa interesov kapitala. Njihove zahteve po spremembah izhajajo iz večletnega omejevanja možnosti demokratičnega odločanja državljank in državljanov, saj se po njihovem vse pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, v kabinetih odločevalcev. Sami so ubrali drugačen pristop, šli so do ljudi in njihove predloge vključili v nabor zahtev, na koncu so jih zapisali 29.


22.03.2022

Pomoč beguncem je lahko tudi krinka za zlorabo ali trgovino z ljudmi

Iz Ukrajine je doslej pobegnilo skoraj 3,5 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi in pri tem pohvalili ukrajinske sosede za pomoč. Največ beguncev, več kot dva milijona, je prečkalo mejo s Poljsko. Iz Poljske in Romunije pa že poročajo o kriminalnih dejanjih, o izkoriščanju stisk žensk in o zlorabah pod pretvezo nudenja pomoči. O trgovini z ljudmi v luči vojne v pogovoru s Katjušo Popović iz Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi.


22.03.2022

Miha Lampreht o dogajanju v Ukrajini

27. dan vojne v Ukrajini, 3,5 milijona beguncev, skupaj 10 milijonov razseljenih ljudi. Aktualno dogajanje komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


22.03.2022

Analiza podpore političnim strankam z izsledki javnomnenjskih raziskav

V četrtek se začenja volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami. Ali lahko primerjamo javnomnenjske raziskave o podpori političnim strankam različnih agencij? Kaj so prednosti in kaj slabosti teh raziskav, krojijo ali merijo javno mnenje?


21.03.2022

Pridobitev slovenskega genoma bo olajšala diagnostiko redkih bolezni

Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je  priključila evropskemu projektu  Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta  bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.


21.03.2022

V šoku, a srečni, da so živi

Aleks Petrov je leta 2018 prišel v Slovenijo iz Kijeva skupaj s soprogo in hčerkama, starima 6 in 10 let. V Ukrajinski prestolnici so prodali hišo, ki so jo zgradili, in se odločili, da nadaljujejo življenje v Evropski uniji. V Slovenijo so prišli zaradi narave in kolesarjenja, pravi danes. Glede na vse, kar se v Ukrajini dogaja zdaj, je bila odločitev prava. Zadnji tedni pa so bili tudi za Aleksa Petrova zelo stresni. Iz Ukrajine je namreč reševal ženine in svoje starše. Kako je potekal njihov beg iz napadene države, je pripovedoval Mateji Železnikar


21.03.2022

Ustna higiena otrok in starejših se je poslabšala

V zobozdravstvu ugotavljajo, da je slabša ustna higiena ena od posledic epidemije. To velja zlasti za otroke in starejše. Kljub temu, da so bile zobozdravstvene ambulante razen v prvem valu epidemije odprte, so bile ustavljene preventivne dejavnosti. Pri tem je pomembna tudi lastna skrb za zdravje in redni zobozdravstveni pregledi, ki pa so za mnoge nedosegljivi.


20.03.2022

"Slovenščina na jedilniku je zadnja leta 'ful kul'!"

Gostilna oz. Lokanda Devetak na Vrhu sv. Mihaela nad Sovodnjami, 10 minut vožnje iz Gorice, deluje že več kot 150 let. Dobra tri desetletja jo vodi zamejski Slovenec Avguštin Devetak z ženo in s štirimi hčerami, njihova filozofija je ohranjanje tradicije in kraškega kulinaričnega izročila, ki jima dodajajo nove sestavine. Sami pridelajo velik del tistega, kar ponujajo na jedilniku, saj je hči Sara z možem vzpostavila ekološko kmetijo, ki je namenjena tudi izobraževanju. Velik pomen družina Devetak namenja tudi ohranjanju slovenskega jezika in slovenskih jedi.


20.03.2022

GO! 2025 BORDERLESS: Pojdimo brezmejno!

Evropska prestolnica kulture je prestižni naziv, ki ga vsako leto, po kompleksnem mednarodnem procesu izbire, podelijo dvema evropskima mestoma. Nosilka naziva za celotno leto oblikuje in izvede izvirni program umetniških in kulturnih dogodkov, s katerim poudarja bogastvo evropske kulturne različnosti, njeno skupno zgodovino in dediščino ter utrjuje medsebojno razumevanje skozi univerzalni jezik ustvarjalnosti. Leta 2025 bosta ta naziv združeno nosili Nova Gorica in Gorica. Kako potekajo priprave na ta projekt, kakšen je pomen skupne kandidature in kaj naziv prinaša prebivalcem obeh Goric, nam je pojasnil Robert Frandolič, član goriškega odbora EPK.


20.03.2022

"Tu se srečujemo Slovenci in tisti, ki jim je pri srcu slovenska kultura"

Življenje slovenske narodne skupnosti na Goriškem in glasbeno dejavnost rojakov, ki se srečujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, nam predstavljata predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Franca Padovan, županja občine Števerjan in pokrajinska predsednica SSO, ter pesnik David Bandelj, zborovodja večkrat nagrajenega mladinskega mešanega zbora Emil Komel.


20.03.2022

Kulturni center Lojze Bratuž praznuje 60 let

Kulturni center Lojze Bratuž v italijanski Gorici je središče ljubiteljske kulture, vzgojno in športno središče, ki združuje Slovence z obeh strani meje. Predstavila nam ga je predsednica Franka Žgavec.


18.03.2022

10 let kulinaričnega festivala Odprta kuhna: "Če le morem, sem vsak petek tukaj."

Že 10 let se v središču prestolnice, na Pogačarjevem trgu, nekaj let pa še v izbranih slovenskih mestih, vsak petek spomladi in poleti odvija Odprta kuhna, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji ulične hrane. Utrip s prvega dne 10. sezone je v mikrofon ujela Tina Lamovšek.


18.03.2022

Pogovor z novinarjem ORF Klausom Unterbergerjem

Znani novinar opozarja, da so javni mediji zaradi pritiskov populističnih in skrajno desničarskih gibanj na razpotju in da se morajo vnovič boriti za neodvisnost. Opozarja tudi, da brez neodvisnih medijev ni demokracije.


18.03.2022

Reportaža z Ukrajinkama s Ptuja in iz Ormoža

Po tem, ko je pred dobrimi tremi leti največje slovensko živilsko podjetje Perutnina Ptuj dobilo ukrajinskega lastnika, tam zdaj vsak dan od začetka vojne zbirajo potrebščine za pomoč Ukrajini. Pri tem so se še posebej izkazali prav v Perutnini zaposleni Ukrajinci.


17.03.2022

Za dostopnejša stanovanja bo ključna nova zakonodaja

V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.


17.03.2022

Osemurni delavniki za "prekarce" ne obstajajo

Mladi sicer marsikatero prekarno delo lahko združijo s študijem in ga opravijo v času, ko nimajo študijskih obveznosti, a prekarno delo jim ne omogoča finačne zanesljivosti, pogosto potrebujejo tudi več ur za opravljeno delo, kot dobijo plačano. Pogosto opravljajo povsem enako delo kot redno zaposleni.


Stran 61 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov