Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutro smo prebudili na 1688 metrov nadmorske višine.
Letos za priljubljeni dom na 1688 metrih nadmorske višine skrbi družina Jelenc
Leta 1922 je tu stala obmejna stražarnica, 30 let pozneje so jeseniški poštarji postavili majhno kočo, zdaj je tu prostoren dom, ki ima od vseh vršiških najlepše razglede. Prisojnik, Mojstrovka, Karavanke, dolina Trente, Ajdovska deklica so nekatere od podob, ki se vtisnejo v spomin. Srce doma pa je v tej sezoni družina Jelenc.
"Oskrbnik skrbi za vse od A do Ž v domu. Jaz sem večinoma v kuhinji, žena v strežbi. Tudi otroci - najstarejša dva - sta v strežbi. Najmlajši je zadolžen za kurjavo, prinaša drva. Ko je polna hiša, pa vsi poprimemo za vse," opiše oskrbnik Benjamin.
Odločitev o tem, ali bi poletje preživeli na 1688 metrih nadmorske višine, ni bila lahka pravi žena oskrbnika Mateja:
"Najprej je bilo ponujeno meni, a sem odklonila. Potem pa je Beno prišel domov s to idejo in rekel: "Kaj pa če bi?" Sem rekla: "Ne, jaz grem julija na Hvar." Potem smo se kot družina pogovorili in zdaj smo tu."
Z domom upravlja Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana, ki mu predseduje Zdenka Gorenc. Oče doma pa je načelnik gospodarskega odseka Boris Lazar. Redno prihaja preverjat, v kakšnem stanju so stavbe, letos se ukvarja predvsem z gradnjo vodovoda.
Da so dom leta 1953 spravili pod streho, so prostovoljci opravili skoraj 31 tisoč 500 delovnih ur. Prostovoljno delo je še danes temelj doma, včasih na pomoč priskočijo tudi živali. Tako kot legendarna oslica Erika, ki nam jo je opisal Boris Lazar:
"Bila je prava maskota. Ko so kočo odprli, je dom oskrbovala s hrano in pijačo in še čim drugim. Tudi trmasta je bila. Si ji moral dati kakšen bonbonček, da se je premaknila. Že takrat je bila podkupljiva."
Poštarski dom je v tej sezoni dobro obiskan, tudi na dan, ko je bila tu ekipa Prvega, je bil poln. V njem so svoj letni tabor zaključili člani Planinskega društva Polž. Povedali so nam, kam jih bodo danes vodile poti, in se pomerili v kvizu Planina ali dolina. Kako jim je šlo, pa boste slišali na posnetku.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutro smo prebudili na 1688 metrov nadmorske višine.
Letos za priljubljeni dom na 1688 metrih nadmorske višine skrbi družina Jelenc
Leta 1922 je tu stala obmejna stražarnica, 30 let pozneje so jeseniški poštarji postavili majhno kočo, zdaj je tu prostoren dom, ki ima od vseh vršiških najlepše razglede. Prisojnik, Mojstrovka, Karavanke, dolina Trente, Ajdovska deklica so nekatere od podob, ki se vtisnejo v spomin. Srce doma pa je v tej sezoni družina Jelenc.
"Oskrbnik skrbi za vse od A do Ž v domu. Jaz sem večinoma v kuhinji, žena v strežbi. Tudi otroci - najstarejša dva - sta v strežbi. Najmlajši je zadolžen za kurjavo, prinaša drva. Ko je polna hiša, pa vsi poprimemo za vse," opiše oskrbnik Benjamin.
Odločitev o tem, ali bi poletje preživeli na 1688 metrih nadmorske višine, ni bila lahka pravi žena oskrbnika Mateja:
"Najprej je bilo ponujeno meni, a sem odklonila. Potem pa je Beno prišel domov s to idejo in rekel: "Kaj pa če bi?" Sem rekla: "Ne, jaz grem julija na Hvar." Potem smo se kot družina pogovorili in zdaj smo tu."
Z domom upravlja Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana, ki mu predseduje Zdenka Gorenc. Oče doma pa je načelnik gospodarskega odseka Boris Lazar. Redno prihaja preverjat, v kakšnem stanju so stavbe, letos se ukvarja predvsem z gradnjo vodovoda.
Da so dom leta 1953 spravili pod streho, so prostovoljci opravili skoraj 31 tisoč 500 delovnih ur. Prostovoljno delo je še danes temelj doma, včasih na pomoč priskočijo tudi živali. Tako kot legendarna oslica Erika, ki nam jo je opisal Boris Lazar:
"Bila je prava maskota. Ko so kočo odprli, je dom oskrbovala s hrano in pijačo in še čim drugim. Tudi trmasta je bila. Si ji moral dati kakšen bonbonček, da se je premaknila. Že takrat je bila podkupljiva."
Poštarski dom je v tej sezoni dobro obiskan, tudi na dan, ko je bila tu ekipa Prvega, je bil poln. V njem so svoj letni tabor zaključili člani Planinskega društva Polž. Povedali so nam, kam jih bodo danes vodile poti, in se pomerili v kvizu Planina ali dolina. Kako jim je šlo, pa boste slišali na posnetku.
Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.
O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.
S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.
Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura.
Neveljaven email naslov
