Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kolega Peter Močnik se je pogovarjal s strokovno vodjo ljubljanske pro bono ambulante Vido Drame Orožim, dr. med.
Med humanitarne organizacije sodojo tudi pro bono zdravstvene ambulante; pri nas so v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju, Kopru in v Novi Gorici.
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja.
Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.
Strokovna vodja ljubljanske pro bono ambulante Vida Drame Orožim, dr. med.
"Sodelujemo s strokovnjaki specialisti po vsej Sloveniji, zelo dobro sodelujemo tudi s kliničnim centrom in z raznimi specialisti, ki so v samostojni praksi."
Dostojanstvo vračajo predvsem osebam brez stalnega prebivališča in osnovnega zdravstvenega zavarovanja ter tistim, ki sicer imajo osnovno zdravstveno zavarovanje, nimajo pa kot tujci, begunci oz. azilanti pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, a potrebujejo še druge oblike pomoči.
"Tu so prisotni zdravniki, diplomirana medicinska sestra, socialna delavka, po potrebi pokličemo pravnika za pravne nasvete, imamo tudi farmacevte in pa gospodinjo, ki skrbi za oskrbo brezdomcev."
Vsi delujejo prostovoljno in brezplačno. Vida Drame Orožim, dr. med.:
"Veste, zelo veliko mi osebno in mislim, da tudi drugim kolegom, pomeni, da lahko ljudem pomagamo in da se jim stanje izboljša."
Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki vključuje nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij. Z gospodarsko krizo, epidemijo in večanjem razlik med bogatimi in revnimi se potreba po takšnih ambulantah povečuje. Pri tem pa se gre upravičeno vprašati, ali ne gre nemara za anomalijo sistema, ki je v tako bogati družbi kot je naša, pač ne bi smelo biti.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kolega Peter Močnik se je pogovarjal s strokovno vodjo ljubljanske pro bono ambulante Vido Drame Orožim, dr. med.
Med humanitarne organizacije sodojo tudi pro bono zdravstvene ambulante; pri nas so v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju, Kopru in v Novi Gorici.
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja.
Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.
Strokovna vodja ljubljanske pro bono ambulante Vida Drame Orožim, dr. med.
"Sodelujemo s strokovnjaki specialisti po vsej Sloveniji, zelo dobro sodelujemo tudi s kliničnim centrom in z raznimi specialisti, ki so v samostojni praksi."
Dostojanstvo vračajo predvsem osebam brez stalnega prebivališča in osnovnega zdravstvenega zavarovanja ter tistim, ki sicer imajo osnovno zdravstveno zavarovanje, nimajo pa kot tujci, begunci oz. azilanti pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, a potrebujejo še druge oblike pomoči.
"Tu so prisotni zdravniki, diplomirana medicinska sestra, socialna delavka, po potrebi pokličemo pravnika za pravne nasvete, imamo tudi farmacevte in pa gospodinjo, ki skrbi za oskrbo brezdomcev."
Vsi delujejo prostovoljno in brezplačno. Vida Drame Orožim, dr. med.:
"Veste, zelo veliko mi osebno in mislim, da tudi drugim kolegom, pomeni, da lahko ljudem pomagamo in da se jim stanje izboljša."
Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki vključuje nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij. Z gospodarsko krizo, epidemijo in večanjem razlik med bogatimi in revnimi se potreba po takšnih ambulantah povečuje. Pri tem pa se gre upravičeno vprašati, ali ne gre nemara za anomalijo sistema, ki je v tako bogati družbi kot je naša, pač ne bi smelo biti.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov