Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
Slovenska ultramaratonska kolesarka Bernarda Jurič je članica ekipe 50 ultramaratonskih kolesarjev, ki bodo do 8. maja virtualno ali dejansko dva in pol krat obkrožili ekvator in ob tem zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo Zdravniki brez meja. Z Bernardo Jurič se je pogovarjala Cirila Štuber.
Pred 51 leti, ravno na današnji dan, se je začelo organizirano delovanje Zveze paraplegikov Slovenije, ki se je v začetku imenovala Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Danes Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1070 člani. Zveza izvaja posebne socialne programe ter dejavnost osebne asistence, prav tako pa tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju invalidskega varstva na državni ravni. Ob tej obletnici je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril tudi na nekatere težave, s katerimi se spopadajo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju.
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Med glavne slovenske turistične destinacije sodita Ljubljana in Postojnska jama, ki bosta zaradi epidemije novega koronavirusa in posledic le-te utrpeli veliko škodo. O tej in o načrtih a prihodnost smo govorili z Marjanom Batageljem, prvim možem Postojnske jame, in mag. Petro Stušek, direktorico JZ Turizem Ljubljana.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ker smo ljudje socialna bitja nam je vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih vezi pomembno. Po več tednih dela od doma dnevi postajajo enaki dnevu. Rutina pri delu od doma je nujna, sicer se meje med zasebnim in poklicnim življenjem popolnoma zabrišejo. Pomanjkanje socialnih spodbud je ena glavnih skrbi posameznikov, ki delajo na daljavo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
V dneh, ko v Sloveniji primanjkuje zaščitnih sredstev, je prav gotovo dobrodošla vsaka pobuda, v sklopu katere jih številni prostovoljci pomagajo izdelovati. S svojim znanjem pomagajo tudi člani Društva elektronikov Slovenije, ki s pomočjo 3D tiskalnikov izdelujejo ščitnike za obraz oziroma vizirje, ki pridejo še kako prav zdravstvenemu osebju. Do sedaj so jih natisnili več kot 1.000, vendar je povpraševanje po njih neprimerno večje. Sabrina Mulec se je pogovarjala s koordinatorjem akcije Darkom Volkom.
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Med zdravniki, ki jih je epidemija novega koronavirusa postavila pred števine nove izzive, je tudi direktor Zdravstvenega doma v Tržiču dr. Iztok Tomazin. Ob delu v dežurni ambulanti se zdaj ukvarja tudi s tem, kje bo za svoje kolegice in kolege dobil ustrezno zaščitno opremo. Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, pravi dr. Tomazin, smo pa večkrat tudi prijetno presenečeni. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Tomazin
Z malo ironije lahko rečemo, da se vse prej kot uresničujejo pričakovanja koalicijskih partnerjev o neodpiranju ideoloških tem v tej vladni ekipi in želje, da to ne bo vlada ene stranke.
Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih običajno preživljamo skupaj z družino, sorodniki, tokrat mora biti drugače. Posebej zdravstveni delavci pozivajo, da se strogo držimo vseh zaščitnih ukrepov, da se ne družimo, saj bomo le tako omogočili zdravstvu, da bo lahko v času epidemije še naprej poskrbelo za vse najbolj ogrožene bolnike. Ker pa v tem času, ko se številni pregledi in zdravstvene storitve ne izvajajo, zdravniki opozarjajo, da lahko nastane večja škoda na zdravju pri številnih bolnikih kot pa zaradi same epidemije. Zato se v zdravstvu že pripravljajo na sprostitev nekaterih dejavnosti, o tem se je Helena lovinčič pogovarjala z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra.
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Ki je bila dobro sprejeta po celem svetu, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.
150 delodajalcev v invalidskih podjetjih zaposluje približno 12.000 delavcev, od tega več kot polovico težjih invalidov. 65 delodajalcev v zaposlitvenih centrih pa zaposluje približno 1000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine najtežjih invalidov. Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pa so v bistveno drugačnem položaju od drugih, saj je življenje invalidov ob okužbi bolj ogroženo od ostale populacije. S kakšnimi težavami se invalidska podjetja srečujejo med epidemijo na trgu dela in kaj jim bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pa v prispevku Petre Medved.
Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.
Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Neveljaven email naslov