Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponovno odprtje šol v Italiji je prioriteta politike in družbe

20.08.2020

V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.

Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug

Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.

Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.

Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:

"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."

V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.

Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:

"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."

Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.

"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."

Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.

Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Ponovno odprtje šol v Italiji je prioriteta politike in družbe

20.08.2020

V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.

Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug

Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.

Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.

Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:

"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."

V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.

Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:

"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."

Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.

"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."

Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.

Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.


02.03.2023

Nemci se bojijo kitajske avtomobilske pomladi

Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila smo lani v Sloveniji prvič presegli 2000 na novo registriranih 100-odstotno električnih vozil v enem letu. Po vsem svetu pa so lani prodali 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 10 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Do leta 2030 naj bi se ta delež zvišal na 30 odstotkov. Največji avtomobilski trg v Evropi je nemški, vendar je na njihovih cestah opaziti vse več kitajskih električnih avtomobilov. Kakšna pa je prodaja nemških avtomobilov na Kitajskem? O tem z dopisnico Karmen Švegl.


01.03.2023

Brexit je glavni razlog za motnje v dobavi zelenjave v Veliki Britaniji

V sodobni družbi smo navajeni, da imamo ves čas na voljo vse. Zato so bili posnetki praznih polic, na katerih bi morala biti sveža zelenjava, v Veliki Britaniji precej šokantni. Največji britanski trgovec Tesco, Asda, Aldi in drugi so nakupe paradižnika, paprike, kumar in še nekaterih drugih vrst zelenjave omejili na največ tri kose. Trgovci so pomanjkanje zelenjave pripisali neugodnemu vremenu v glavnih državah proizvajalkah, v Španiji in Maroku. Velika Britanija se spopada tudi s pomanjkanjem delovne sile, v ozadju vseh težav pa je brexit, ocenjujejo ekonomski analitiki. Manjši pridelki zelenjave v velikih proizvajalkah in pričakovano 14-dnevno pomanjkanje v trgovinah je za Britance problematično, saj so pri sveži zelenjavi v tem letnem času zelo odvisni od uvoza. V Evropi je hrane na splošno dovolj, na prehranskih trgih pa se dogajajo cenovni pritiski zaradi velikih količin govedine in perutnine iz Poljske. V Sloveniji stopnja samooskrbe z zelenjavo ne dosega niti 40 odstotkov, pri sveži zelenjavi smo močno odvisni od uvoza. Kar 90 odstotkov solatnic uvozimo iz Italije in Avstrije. Se lahko pomanjkanje zelenjave zgodi tudi v naših trgovinah? Več o razlogih za pomanjkanje sveže zelenjave v Veliki Britaniji in o dogajanju na evropskih trgih pa v pogovoru Jernejke Drolec z Alešem Kuharjem, izrednim profesorjem Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


28.02.2023

Podpora načrtu šele prvi korak k normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom

Srbski predsednik Aleksander Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta na ponedeljkovih pogajanjih v Bruslju podprla francosko-nemški predlog o normalizaciji odnosov, nista pa ga tudi podpisala. Po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije je bilo to vendarle doslej najpomembnejše srečanje med obema voditeljema. Dogovor je podprlo tudi vseh 27 članic Unije. V njem trenutno najbolj v oči bije tisto, kar v njem manjka, namreč načrt njegove uveljavitve. Prav tako se interpretacija njegovih členov pri obeh vpletenih straneh nekoliko razlikuje.


27.02.2023

Složno po veščine

Končuje se enoletni projekt Erasmus + »Složno po veščine«, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s hrvaško Zvezo slepih. Namen projekta je bil pridobivanje in krepitev komunikacijskih, socialnih in digitalnih veščin, ki jih potrebujejo ljudje z okvaro vida pri iskanju zaposlitve. Več o projektu pa v pogovoru Petre Medved z glavnim tajnikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Štefanom Kušarjem in udeležencem projekta Timotejem Skledarjem.


27.02.2023

Osebe z oviranostmi so pogosto žrtve finančnih zlorab

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so konec lanskega leta ugotovili nepravilnosti pri poslovanju z denarjem uporabnikov. Zdaj že nekdanja zaposlena naj bi uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti. Kako ravnajo s sredstvi uporabnikov po drugih zavodih po državi in kdo vodi finančni nadzor nad njihovimi skrbniki? Svojo osebno zgodbo nam je zaupal uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in je bil žrtev finančne zlorabe s strani svoje skrbnice.


26.02.2023

31 let od izbrisa 25.671 oseb

26. februarja leta 1992 je bilo 25.671 posameznic in posameznikov izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. S tem so jim bile odvzete številne osnovne človekove pravice. Njihova življenja je izbris za vedno zaznamoval. Med njimi sta bila tudi Slavica Đuričić in Irfan Beširović. Direktorica Amnesty International Nataša Posel ob obletnici izbrisa, ki je črn madež slovenske zgodovine, pravi, da krivic nikoli ne bo mogoče popraviti, da pa bi država morala na tem področju še veliko storiti.


23.02.2023

Ukrajinska polja zaradi vojne onesnažena s težkimi kovinami

Vojna v Ukrajini ima tudi hude okoljske posledice. Poleg nevarnosti jedrske katastrofe, o kateri se največ govori, gre za veliko onesnaženost zraka, zemlje in vode. Ukrajinska okoljska organizacija Ecoaction opozarja, da je treba pri razpravah o povojni obnovi države načrtovati tudi odpravo okoljske škode.O tem smo se pogovarjali z ukrajinsko okoljsko aktivistko iz organizacije Ecoaction Ženjo Zasiadko, ki od začetka vojne v njeni državi živi v Ljubljani.


24.02.2023

Ukrajinski begunci bodo še naprej potrebovali našo pomoč

Ruski napad na Ukrajino je zahteval grozovit davek. Sprožil je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi - osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. V Sloveniji je trenutno prijavljenih skoraj 7962 beguncev iz Ukrajine.


23.02.2023

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Samo en prostor imamo in tega si delimo vsi. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je vseslovenski projekt, katerega namen je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta, po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut, te osebe pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. Več pa v prispevku Petre Medved.


23.02.2023

"Ženskam so odvzeli dostojanstvo, samospoštovanje in avtonomijo nad lastnim telesom"

V ponedeljek je Evropska unija uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Novinarka Tita Mayer se je o tem, kakšne so trenutno razmere v Iranu, pogovarjala s posebno poročevalko Amnesty International iz Irana Raho Bahreini.


23.02.2023

Naša edinstvena Planica skozi zbirko 850 značk

V času Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je v središču zanimanja tudi razstava Naša edinstvena Planica, ki so jo v kranjski mesti hiši skupaj pripravili Gorenjski muzej in navdušena zbiralca Albin Novšak in Slavko Hočevar. Njuno bogato zbirateljsko delo osvetljuje zgodovino in pomen smučarskih skokov ter poletov iz drugega zornega kota. V najbolj obsežni zbirki značk je 850 primerkov.


22.02.2023

Vpis na fakultete: "Svet se mi je obrnil na glavo."

Medtem ko je že začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete, so se v stiski znašli posamezni dijaki, ki so ugotovili, da se s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ne morejo vpisati na določene študijske programe, za katere to ob njihovem vpisu na srednjo šolo ni veljalo. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate ljubljanskih fakultet, drugi dve večji univerzi v Sloveniji pa sta težavo rešili. Tematika vpisnih pogojev sicer ni nova, že dalj časa strokovnjaki opozarjajo, da je vpis na fakultete preveč odprt in se na posamezne študijske programe vpisujejo tudi dijaki brez ustreznega predznanja za določeno študijsko področje. Do zdaj se namreč 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih vpisa, v praksi ni upošteval, z novim potrjevanjem akreditacij pa so se na podlagi smernic NAKVIS-a razpisni pogoji na nekatere študijske programe predvsem v Ljubljani zaostrili.


21.02.2023

Strip Kajuh, pesnik partizan avtorjev Zorana Smiljaniča in Marijana Pušavca

Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta je poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi zgodovinski vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Umrl je 22. februarja leta 1944, star 21 let. Pod okriljem Knjižnice Velenje je nastala zbirka Kajuh 100, ki osvetljuje Kajuhovo delo in življenje, zadnja sedma knjiga pa je strip – Kajuh, pesnik partizan. Z avtorjema Zoranom Smiljaničem in Marijanom Pušavcem se je pogovarjala Darja Groznik.


20.02.2023

Se bliža kolaps primarne ginekologije?

V preteklem mesecu je v občini Ljubljana brez osebne ginekologinje oziroma ginekologa ostalo skoraj 6500 žensk. K temu je treba prišteti tudi to, da je stanje glede dostopa do primarne ginekološke obravnave v osrednjeslovenski regiji že leta najslabše ter se iz leta v leto celo slabša. O tem kakšno je trenutno stanje na področju primarne ginekologije, kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kaj to pomeni za zdravje žensk, v današnji Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


20.02.2023

Bodo najemnine neprofitnih stanovanj po letu 2026 vzdržne?

Nova stanovanjska politika predvideva izgradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026, nato pa vsako leto dodatnih 3000. Ob tem se odpira vprašanje višine najemnin. Zdajšnje neprofitne najemnine bi se lahko do leta 2026 zamenjale s stroškovnimi, dunajski model, po katerem se zgleduje vlada, pa predvideva povprečne stroškovne najemnine v višini 15 odstotkov dohodka družine. Na Dunaju sicer več kot polovica prebivalcev živi v najemniških stanovanjih, ki so cenovno zelo ugodna, dostop do njih pa ima velika večina Dunajčanov in ne zgolj socialno šibkejši.


19.02.2023

Na karnevalu v Viareggiu

Zdaj pa v Toskano, na karneval v Viareggiu. Gre za eno najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji. Domačini se na njej predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in druge družbene teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem – zlasti letos, ko karneval v Viareggiu praznuje 150 let.


19.02.2023

Ptujski mestni korzo

Letos mineva 150 let od prve povorke maskiranih meščanov oziroma prvega mestnega korza na Ptuju. 25. februarja 1873 so se namreč našemljeni Ptujčani podali na sprehod oziroma vožnjo po mestnih ulicah. Mestni pustni korzo so v sklopu že 63. kurentovanja izvedli tudi letos, ko mineva 10 let, odkar je bil vnovič vključen v javni del ptujskih pustnih prireditev.


17.02.2023

Kam naprej? Odgovore lahko mladi dobijo tudi na informativnih dnevih

Informativni dnevi znova potekajo na šolah in fakultetah, tako da lahko kandidati poleg informacij o programih dobijo tudi vtis o prostorih, osebju in vzdušju na izobraževalni ustanovi. Preverili smo, kako potekajo, hkrati pa izpostavili nekaj programov, ki imajo leto za leto omejitev vpisa. Pri izbiri šole ali študija naj mlade v prvi vrsti vodijo lastni interesi in sposobnosti, pa poudarja psihologinja in svetovalna delavka na eni od ljubljanskih gimnazij.


17.02.2023

Albin Kurti: "Francosko-nemškega sporazuma ne moremo spremeniti v švedski bife, s katerega lahko izbereš najljubšo jed."

Danes mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova, ki ga Srbija, pa tudi Rusija, Kitajska in 5 članic Evropske unije ni priznalo. V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavemu konfliktu v letih 1998 in 1999; tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. V Prištini, kjer danes poteka vrsta prireditev, se je tudi o prihodnosti Kosova in odnosih s Srbijo s kosovskim premierom Albinom Kurtijem pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.


17.02.2023

200 let od rojstva pionirja blejskega zdraviliškega turizma

Te dni mineva 200 let od rojstva začetnika naravnega atmosferskega zdravljenja Švicarja iz Wangna Arnolda Riklija, ki je spodbujal zdrav način življenja. Arnold Rikli je že pred 150. leti uporabljal naturopatske metode, ki so vse bolj priljubljene in priznane tudi danes. Ob obletnici si različni deležniki na Bledu prizadevajo zato, da bi Riklijevo dediščino tudi dejavno vključili v ponudbo blejskega turizma.


Stran 34 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov