Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb, ne izplačajo. Urška Jereb
Agencija za zavarovalni nadzor je sklenila, da zaradi negotovosti povezane s pandemijo zavarovalnicam podaljša prepoved izplačila dividend za lani.
Slovenske zavarovalnice so prvi val epidemije preživele brez večjih prask, njihova kapitalska ustreznost sega prek 200 odstotkov in večina ima polletne rezultate primerljive lanskim. Ne pa vse, opozarja direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej:
"Zato se je Agencija odločila in danes zavarovalnicam izdala priporočilo naj izplačilo dividend zadržijo tudi po prvem oktobru".
Medtem ko je Zavarovalnica Triglav v prvem polletju pridelala dobrih 40 milijonov evrov dobička pred davki kar je tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani je zavarovalna skupina Sava čisti dobiček na račun prevzema življenjske zavarovalnice Vita okrepila za 42 odstotkov na 32 milijonov evrov. K dobremu rezultatu, ki ga je Sava objavila včeraj, je po besedah članice uprave Polone Pirš Zupančič prispevala tudi karantena
"Škodno dogajanje v času karantene ni bilo tako intenzivno, zato tudi manj prometnih nesreč in posledično manj škod iz tega naslova."
V drugi polovici leta poslovanje zavarovalnic najverjetneje ne bo več tako ugodno, pričakovati je namreč posredne posledice upada gospodarske aktivnosti. Gorazd Čibej:
"Večje tveganje predstavlja predvsem ponovitev finančne krize ob morebitnem drugem valu oziroma negativne posledice prvega vala pandemije."
To priznavajo tudi v zavarovalni skupini Sava, kjer so zaradi Covid 19 in prevzema življenjske zavarovalnice Vita že pripravili rebalans strateškega načrta do konca leta. Ne glede na to, pa se tveganja za izplačilo škod in škodnih dogodkov, kot ocenjujejo na Agenciji za zavarovalni nadzor, vsaj srednjeročno ne bodo povečala. Zavarovalnice v Sloveniji so namreč kljub negotovim razmeram na finančnih trgih praktično zalite z likvidnostjo.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb, ne izplačajo. Urška Jereb
Agencija za zavarovalni nadzor je sklenila, da zaradi negotovosti povezane s pandemijo zavarovalnicam podaljša prepoved izplačila dividend za lani.
Slovenske zavarovalnice so prvi val epidemije preživele brez večjih prask, njihova kapitalska ustreznost sega prek 200 odstotkov in večina ima polletne rezultate primerljive lanskim. Ne pa vse, opozarja direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej:
"Zato se je Agencija odločila in danes zavarovalnicam izdala priporočilo naj izplačilo dividend zadržijo tudi po prvem oktobru".
Medtem ko je Zavarovalnica Triglav v prvem polletju pridelala dobrih 40 milijonov evrov dobička pred davki kar je tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani je zavarovalna skupina Sava čisti dobiček na račun prevzema življenjske zavarovalnice Vita okrepila za 42 odstotkov na 32 milijonov evrov. K dobremu rezultatu, ki ga je Sava objavila včeraj, je po besedah članice uprave Polone Pirš Zupančič prispevala tudi karantena
"Škodno dogajanje v času karantene ni bilo tako intenzivno, zato tudi manj prometnih nesreč in posledično manj škod iz tega naslova."
V drugi polovici leta poslovanje zavarovalnic najverjetneje ne bo več tako ugodno, pričakovati je namreč posredne posledice upada gospodarske aktivnosti. Gorazd Čibej:
"Večje tveganje predstavlja predvsem ponovitev finančne krize ob morebitnem drugem valu oziroma negativne posledice prvega vala pandemije."
To priznavajo tudi v zavarovalni skupini Sava, kjer so zaradi Covid 19 in prevzema življenjske zavarovalnice Vita že pripravili rebalans strateškega načrta do konca leta. Ne glede na to, pa se tveganja za izplačilo škod in škodnih dogodkov, kot ocenjujejo na Agenciji za zavarovalni nadzor, vsaj srednjeročno ne bodo povečala. Zavarovalnice v Sloveniji so namreč kljub negotovim razmeram na finančnih trgih praktično zalite z likvidnostjo.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.
Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno
Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.
Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Neveljaven email naslov