Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija
Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.
V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.
Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.
Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.
Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?
»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.
Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.
Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Neveljaven email naslov