Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj se nosilci oblasti izogibajo odgovornosti?

02.09.2020

Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.

Politične stranke se zavedajo, da je spomin volivcev relativno kratkotrajen

Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.

Michael Zammit Tabona, malteški veleposlanik na Finskem, je maja letos po ponesrečeni objavi na Facebooku, da je nemška kanclerka Angela Merkel "uresničila Hitlerjeve sanje! Po nadzoru Evrope!", odstopil.

Prav tako maja je po štirih mesecih v kabinetu odstopila avstrijska ministrica za kulturo Ulrike Lunacek, za kar se je odločila po kritikah z več strani glede vladnega odziva na pandemijo novega koronavirusa, saj so ukrepi močno prizadeli umetniški sektor.

Potem ko sta pred dobrimi tremi meseci v nesreči šolskega vojaškega letala nedaleč Zadra umrla vojaška pilota, je odstopil podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Damir Krstičević.

Evropski komisar za trgovino, Irec Phil Hogan, je nedavno zaradi kršenja ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa odstopil s položaja. Hogana je "odnesla" večerja oziroma zabava v golfklubu na Irskem, na kateri se je zbralo več kot osemdeset ljudi.

To je nekaj nedavnih primerov odstopov javnih funkcionarjev iz evropske politične soseščine, ki so, vsaj v omenjenih primerih, odstopili zaradi žaljivega govora, kršitev protikoronskih ukrepov in zaradi domnevne neuspešnosti pri delu. Prevzeli so objektivno, v dveh primerih tudi subjektivno odgovornost. Primerjava s slovensko politično realnostjo vabi k številnim pomislekom, premislekom in vprašanjem. Šest članov trenutne vladne koalicije je v kazenskih ali predkazenskih postopkih. Predsednik vlade, trije ministri in dva državna sekretarja. Med njimi minister zaradi utemeljenih sumov oškodovanja javnih sredstev, pri čemer mu grozi do osem let zapora. Ministrica, ki ne zmore dokazati, da je sama opravila delo za nekaj deset tisoč evrov in prejemala darila? Če pogledamo širše, v mestni hiši prestolnice sedi župan, pri katerem je KPK ugotovil korupcijska tveganja za več kot 200.000 evrov transakcij. V kazenskem postopku je tudi prvak ene od opozicijskih strank. Ko govorimo o moralni odgovornosti, izpostavimo primer župana, ki s prodajo oljčnika za astronomsko vsoto vzbuja utemeljene sume korupcijskih ravnanj. Ali pa ministra za zdravje, pod katerim je bilo med epidemijo število umrlih v domovih za starostnike med najvišjimi v Evropi. Tu je tudi minister, ki je kršil protikoronski zakon in ki želi usmerjati delo policije ali pa predsednik vlade, ki ne odpira kuvert, pritiska na novinarje in na sodstvo, ki ne zna pojasniti izvora 200 tisočih evrov premoženja in ki je, konec koncev, odgovoren za delo svojih ministrov.

Zakaj se nosilci oblasti, župani, ministri in tudi nekateri drugi visoki javni funkcionarji tako krčevito oklepajo svojih položajev ne glede na kršenje etičnih standardov ali celo jasne indice kršenja zakonodaje? Gre le za osebni in politični oportunizem ali vendar za splošno sliko spoštovanja moralnih in etičnih norm?

Kdaj naj bi visok javni uslužbenec prevzel odgovornost za stanje v svojem resorju ni enoznačno in je večplastno. Nihče najbrž ne želi nefunkcionalne vlade, kjer se ministri menjajo kot po tekočem traku. Kaj hitro bi kandidatov za ministre tudi zmanjkalo. A so hkrati pričakovanja in želje javnosti po odgovornih ministrih, ki delajo v javno dobro in ki se zavejo svoje odgovornosti, ko je to potrebno, povsem legitimne in upravičene.

O politični odgovornosti smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem ustavnim pravnikom dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani. Minister je, glede na obseg odgovornosti v zahtevnem položaju, pravi dr. Ribičič:

"On je odgovoren za stanje na področju, na katerem deluje ministrstvo. Obenem pa je kolektivno odgovoren tudi z drugimi člani vlade za vladno politiko, za stanje na drugih področjih, s katerimi se mora ukvarjati vlada."

Ob tem objektivno odgovornost lahko dodobra razumemo le, če jo obravnavamo v razmerju do subjektivne odgovornosti. Komu pa so ministri odgovorni? Kot nadaljuje sogovornik, so pri nas ministri imenovani v parlamentu in niso odgovorni samo predsedniku vlade, temveč tudi Državnemu zboru, kar je drugače kot v večini drugih parlamentarnih sistemov, kjer ministre imenuje šef države na predlog predsednika vlade:

"Za delovanje svojih ministrov je odgovoren predsednik vlade. To je tudi pri nas tako, ali pa bi moralo biti. Predsednik vlade je, prvič, predlagal nekoga za ministra, drugič, lahko mu daje smernice za svoje delo, in je odgovoren za to, če prihaja v posameznih resorjih do napak."

Pa je nivo spoštovanja moralnega imperativa objektivne politične odgovornosti bolj spoštovan v demokracijah z daljšo tradicijo v primerjavi z deželami, kjer se demokratični standardi šele postopno oblikujejo in utrjujejo? Dr. Ciril Ribičič:

"Težko bi rekel. Dolžina tradicije, demokratičnega izročila ne pomeni veliko. Ker se v tej praksi lahko uveljavljajo višji ali nižji standardi. Prihaja tudi do nihanj. Od države do države so kriteriji različni, toda to ni v neposredni povezavi z dolžino te tradicije. Imamo mlade demokracije, v katerih vse poteka zelo podobno kot v tradicionalnih in imamo mlade demokracije, v katerih se dela na način, ki je bolj posnemanje nekih nesprejemljivih vzorcev iz preteklosti kot pa novih kriterijev. Še zlasti takrat, ko ne gre za direktne kršitve zakonodaje, temveč za kršitve moralnih standardov."

Če politična odgovornost ni pravno regulirana in gre le za moralni imperativ, ki je lahko žrtev časa in razmer ter etičnih standardov delovanja posamezne politične garniture, ali je potemtakem sploh mogoče opredeliti kriterije ravnanj, po katerih bi se ocenjevala odgovornost ministra in morebitne sankcije? Dr. Ribičič:

"Če se strinjamo s tem, in jaz se strinjam s tem, da je vlada v neki državi odgovorna za stanje in minister odgovoren za stanje v svojem resorju, je tu že na nek način opredeljena objektivna odgovornost. Se pravi, on bi za to stanje moral poskrbeti na drugačen način in kadar se nekaj zgodi, mora nekdo prevzeti odgovornost. In prvi, na katerega bomo pokazali, bo zaradi te njegove odgovornosti za stanje ravno minister. To vsakemu ministru nalaga dolžnost, da svoj resor dobro pozna in da poskuša preventivno preprečiti neke škodljive posledice. Ker se ne bo mogel takrat, ko se bo nekaj zgodilo, izgovarjati, češ, saj nisem jaz kriv, da se je to zgodilo. Ker je pač premalo storil, da bi bila odgovornost za stanje učinkovitejša."

Če minister svoje odgovornosti ne prepozna, lahko poslanci v Državnem zboru sprožijo interpelacijo o posameznega ministra. Najučinkovitejša sankcija za napake in kršitve zakonodaje in etičnih meril je izguba volilnih glasov na naslednjih volitvah.

"To je pri nas lahko problematično, ker se pač politične stranke zavedajo, da je spomin volivcev relativno kratkotrajen. In za napake, ki se dogajajo zlasti v začetku ali v sredini mandata, računajo, da se bo do volitev tako ali tako zgodilo še marsikaj drugega in da se bodo napake pozabile. In če te sankcije ni, pride do samovolje političnih strank. In tudi do zaščite tistih, ki so očitno zagrešili take stvari, da ne bi smeli več opravljati neke politične funkcije."

Kar pa se v sedanji vladni koaliciji še posebej čuti, zaključi dr. Ribičič:

"Še posebej iz enega posebnega razloga. Mi imamo zdaj opravka v vladni koaliciji s strankami, ki ne računajo na pomembnejši uspeh na naslednjih volitvah. In to seveda bistveno spremeni situacijo tistih ministrov v tistih strankah, ki se jim ni treba bati oziroma ki jim nič ne pomaga, če bodo delovali uspešno in učinkovito in če ne delajo napak."


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zakaj se nosilci oblasti izogibajo odgovornosti?

02.09.2020

Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.

Politične stranke se zavedajo, da je spomin volivcev relativno kratkotrajen

Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.

Michael Zammit Tabona, malteški veleposlanik na Finskem, je maja letos po ponesrečeni objavi na Facebooku, da je nemška kanclerka Angela Merkel "uresničila Hitlerjeve sanje! Po nadzoru Evrope!", odstopil.

Prav tako maja je po štirih mesecih v kabinetu odstopila avstrijska ministrica za kulturo Ulrike Lunacek, za kar se je odločila po kritikah z več strani glede vladnega odziva na pandemijo novega koronavirusa, saj so ukrepi močno prizadeli umetniški sektor.

Potem ko sta pred dobrimi tremi meseci v nesreči šolskega vojaškega letala nedaleč Zadra umrla vojaška pilota, je odstopil podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Damir Krstičević.

Evropski komisar za trgovino, Irec Phil Hogan, je nedavno zaradi kršenja ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa odstopil s položaja. Hogana je "odnesla" večerja oziroma zabava v golfklubu na Irskem, na kateri se je zbralo več kot osemdeset ljudi.

To je nekaj nedavnih primerov odstopov javnih funkcionarjev iz evropske politične soseščine, ki so, vsaj v omenjenih primerih, odstopili zaradi žaljivega govora, kršitev protikoronskih ukrepov in zaradi domnevne neuspešnosti pri delu. Prevzeli so objektivno, v dveh primerih tudi subjektivno odgovornost. Primerjava s slovensko politično realnostjo vabi k številnim pomislekom, premislekom in vprašanjem. Šest članov trenutne vladne koalicije je v kazenskih ali predkazenskih postopkih. Predsednik vlade, trije ministri in dva državna sekretarja. Med njimi minister zaradi utemeljenih sumov oškodovanja javnih sredstev, pri čemer mu grozi do osem let zapora. Ministrica, ki ne zmore dokazati, da je sama opravila delo za nekaj deset tisoč evrov in prejemala darila? Če pogledamo širše, v mestni hiši prestolnice sedi župan, pri katerem je KPK ugotovil korupcijska tveganja za več kot 200.000 evrov transakcij. V kazenskem postopku je tudi prvak ene od opozicijskih strank. Ko govorimo o moralni odgovornosti, izpostavimo primer župana, ki s prodajo oljčnika za astronomsko vsoto vzbuja utemeljene sume korupcijskih ravnanj. Ali pa ministra za zdravje, pod katerim je bilo med epidemijo število umrlih v domovih za starostnike med najvišjimi v Evropi. Tu je tudi minister, ki je kršil protikoronski zakon in ki želi usmerjati delo policije ali pa predsednik vlade, ki ne odpira kuvert, pritiska na novinarje in na sodstvo, ki ne zna pojasniti izvora 200 tisočih evrov premoženja in ki je, konec koncev, odgovoren za delo svojih ministrov.

Zakaj se nosilci oblasti, župani, ministri in tudi nekateri drugi visoki javni funkcionarji tako krčevito oklepajo svojih položajev ne glede na kršenje etičnih standardov ali celo jasne indice kršenja zakonodaje? Gre le za osebni in politični oportunizem ali vendar za splošno sliko spoštovanja moralnih in etičnih norm?

Kdaj naj bi visok javni uslužbenec prevzel odgovornost za stanje v svojem resorju ni enoznačno in je večplastno. Nihče najbrž ne želi nefunkcionalne vlade, kjer se ministri menjajo kot po tekočem traku. Kaj hitro bi kandidatov za ministre tudi zmanjkalo. A so hkrati pričakovanja in želje javnosti po odgovornih ministrih, ki delajo v javno dobro in ki se zavejo svoje odgovornosti, ko je to potrebno, povsem legitimne in upravičene.

O politični odgovornosti smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem ustavnim pravnikom dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani. Minister je, glede na obseg odgovornosti v zahtevnem položaju, pravi dr. Ribičič:

"On je odgovoren za stanje na področju, na katerem deluje ministrstvo. Obenem pa je kolektivno odgovoren tudi z drugimi člani vlade za vladno politiko, za stanje na drugih področjih, s katerimi se mora ukvarjati vlada."

Ob tem objektivno odgovornost lahko dodobra razumemo le, če jo obravnavamo v razmerju do subjektivne odgovornosti. Komu pa so ministri odgovorni? Kot nadaljuje sogovornik, so pri nas ministri imenovani v parlamentu in niso odgovorni samo predsedniku vlade, temveč tudi Državnemu zboru, kar je drugače kot v večini drugih parlamentarnih sistemov, kjer ministre imenuje šef države na predlog predsednika vlade:

"Za delovanje svojih ministrov je odgovoren predsednik vlade. To je tudi pri nas tako, ali pa bi moralo biti. Predsednik vlade je, prvič, predlagal nekoga za ministra, drugič, lahko mu daje smernice za svoje delo, in je odgovoren za to, če prihaja v posameznih resorjih do napak."

Pa je nivo spoštovanja moralnega imperativa objektivne politične odgovornosti bolj spoštovan v demokracijah z daljšo tradicijo v primerjavi z deželami, kjer se demokratični standardi šele postopno oblikujejo in utrjujejo? Dr. Ciril Ribičič:

"Težko bi rekel. Dolžina tradicije, demokratičnega izročila ne pomeni veliko. Ker se v tej praksi lahko uveljavljajo višji ali nižji standardi. Prihaja tudi do nihanj. Od države do države so kriteriji različni, toda to ni v neposredni povezavi z dolžino te tradicije. Imamo mlade demokracije, v katerih vse poteka zelo podobno kot v tradicionalnih in imamo mlade demokracije, v katerih se dela na način, ki je bolj posnemanje nekih nesprejemljivih vzorcev iz preteklosti kot pa novih kriterijev. Še zlasti takrat, ko ne gre za direktne kršitve zakonodaje, temveč za kršitve moralnih standardov."

Če politična odgovornost ni pravno regulirana in gre le za moralni imperativ, ki je lahko žrtev časa in razmer ter etičnih standardov delovanja posamezne politične garniture, ali je potemtakem sploh mogoče opredeliti kriterije ravnanj, po katerih bi se ocenjevala odgovornost ministra in morebitne sankcije? Dr. Ribičič:

"Če se strinjamo s tem, in jaz se strinjam s tem, da je vlada v neki državi odgovorna za stanje in minister odgovoren za stanje v svojem resorju, je tu že na nek način opredeljena objektivna odgovornost. Se pravi, on bi za to stanje moral poskrbeti na drugačen način in kadar se nekaj zgodi, mora nekdo prevzeti odgovornost. In prvi, na katerega bomo pokazali, bo zaradi te njegove odgovornosti za stanje ravno minister. To vsakemu ministru nalaga dolžnost, da svoj resor dobro pozna in da poskuša preventivno preprečiti neke škodljive posledice. Ker se ne bo mogel takrat, ko se bo nekaj zgodilo, izgovarjati, češ, saj nisem jaz kriv, da se je to zgodilo. Ker je pač premalo storil, da bi bila odgovornost za stanje učinkovitejša."

Če minister svoje odgovornosti ne prepozna, lahko poslanci v Državnem zboru sprožijo interpelacijo o posameznega ministra. Najučinkovitejša sankcija za napake in kršitve zakonodaje in etičnih meril je izguba volilnih glasov na naslednjih volitvah.

"To je pri nas lahko problematično, ker se pač politične stranke zavedajo, da je spomin volivcev relativno kratkotrajen. In za napake, ki se dogajajo zlasti v začetku ali v sredini mandata, računajo, da se bo do volitev tako ali tako zgodilo še marsikaj drugega in da se bodo napake pozabile. In če te sankcije ni, pride do samovolje političnih strank. In tudi do zaščite tistih, ki so očitno zagrešili take stvari, da ne bi smeli več opravljati neke politične funkcije."

Kar pa se v sedanji vladni koaliciji še posebej čuti, zaključi dr. Ribičič:

"Še posebej iz enega posebnega razloga. Mi imamo zdaj opravka v vladni koaliciji s strankami, ki ne računajo na pomembnejši uspeh na naslednjih volitvah. In to seveda bistveno spremeni situacijo tistih ministrov v tistih strankah, ki se jim ni treba bati oziroma ki jim nič ne pomaga, če bodo delovali uspešno in učinkovito in če ne delajo napak."


18.12.2020

Mednarodni dan migrantov

Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila pred 20-imi leti. 18. december je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. In če pogledamo stanje tri desetletja po sprejetju te konvencije – migranti znotraj Evropske unije imajo med pandemijo novega koronavirusa pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo nemoteno. Po drugi strani pa je kriza, tudi pri nas, še poglobila že dlje časa prisotne težave, kot so otežen dostop do zaposlitve, bivanjska problematika in soočanje z diskriminacijo.


17.12.2020

Pogovor z vodjo predstavništva Evropske komisije Zoranom Stančičem

Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji


17.12.2020

Velike težave otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev zaradi zaprtja šol

Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.


16.12.2020

Zgodbe o uspehu med pandemijo

V času pandemije, ko se razmere v gospodarstvu, sploh na področju storitev, resno zaostrujejo, je vse več tudi zgodb o uspehu. Tri je z natečajem ZA podjetno Slovenijo izbral Klub slovenskih podjetnikov. Nagrajena podjetja so se po eni strani nadpovprečno uspešno spopadla z omejitvami pandemije, hkrati pa so ob tem reševala tudi vsakdanje težave ljudi in ožjega oziroma širšega okolja. Urška Jereb


16.12.2020

Le še pet dni za uresničitev odločbe glede volilne zakonodaje

Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo.


15.12.2020

Gimnazijci in epidemija

Srednješolcem Gimnazije Celje Center, ki je že nekaj let ena od najbolj dejavnih srednjih šol v Sloveniji, jim tudi v obdobju epidemije ni prav nič dolgčas. Spletni časopis, impro liga, snemaj glasbenih spotov, igranje šaha, je le nekaj od kar sedemdesetih obšolskih dejavnostih, ki jih dijaki te šole izvajajo na medmrežju. Dekliški pevski zbor skupaj z drugimi glasbenimi skupinami šole pripravlja virtualni koncert. Ta bo posvečen 30-letnici slovenskega plebiscita. 16. mladih pevk na daljavo posnelo video spot. Pobudnica snemanja je dijakinja 1. letnika Hajdi Sevčnikar. »Zelo pomembno se mi je zdelo, da članice pevskega zbora ostanemo povezane tudi med epidemijo. Usklajevanje, snemanje in montaža spota je bila res naporna, a mi je bilo to delo v velik užitek.« Dijaka izdala slikanico Tudi Luka nosi masko. Avtor besedila je predsednik dijaške skupnosti Jon Knanjir. Ta meni, da so ljudje zaradi epidemije spet začeli ceniti pristne medsebojne odnose. »Prijazen pozdrav, nasmeh in objem so začeli izginjati. Mislim pa, da ko bomo epidemijo premagali, se bodo spet začeli vračati v naša življenja.«


15.12.2020

Aplikacija kot pogoj, namesto izjema

Ta ukrep lahko v precep spravi tudi policiste, saj bo ob tako nejasnih situacijah nastopila izjemno velika nevarnost zlorab


14.12.2020

John Le Carré je ustvaril like, ki jih lahko beremo kot popolno nasprotje Jamesa Bonda

V 90. letu starosti se je poslovil britanski mojster vohunskega romana, John Le Carré. Podpisal se je pod več kot 20 romanov, tem pa je dodal še več zbirk kratke proze. Po njegovih delih so bili posneti tudi številni svetovno odmevni filmi in televizijske nadaljevanke – omenimo vsaj Kotlarja, krojača, vojaka, vohuna iz sedemdesetih z Alecom Guinessom v glavni vlogi pa Rusko hišo s Seanom Conneryjem in Michelle Pfeifer ter Zvestega vrtnarja z Ralphom Finnesom. S čim neki je torej Le Carré prepričal najprej milijone bralk in bralcev po vsem svetu, nazadnje pa še holivudske producente? foto: John Le Carré, leta 2008 v Hamburgu (Krimidoedel / Wikipedia)


14.12.2020

Kako trenutno krizo doživljajo taksisti

Čas, ko je velik del našega javnega življenja zaprt zaradi epidemije koronavirusa, zaposleni v vsakem poklicu doživljajo drugače. Kako je ta zdravstvena in gospodarska kriza vplivala na taksiste, je na ljubljanskih ulicah preverjala Alja Zore, ki se je naprej odpravila pred klinični center.


11.12.2020

Težave žirovske Alpine

Žirovska Alpina, ki se je že pred zdravstveno krizo srečevala z neizprosno in poceni konkurenco na Kitajskem in v Aziji, se je tudi zaradi posledic zdravstvene krize znašla v novih težavah. Zaradi izgubljenih prihodkov in naročil na športnem programu, zaprte maloprodajne mreže, okrnjene prodaje modne obutve, bodo morali prihodnje leto odpustiti več kot 30 zaposlenih. Program presežnih delavcev so popoldne predstavil svetu delavcev in predstavnikom sindikatov. Direktor Alpine Harij Bogataj je v pogovoru z Aljano Jocif poudaril: »Prvi korona ukrep smo v Alpini preživeli, drugi nam je spodmaknil tla.« V Žireh je zdaj 314 zaposlenih. »Zmanjševanje stroškov dela, tudi odpuščanje, je neizbežno«, pojasnjuje Harij Bogataj, »zato smo že pripravili program presežnih delavcev. »Število zaposlenih, ki bodo ostali brez dela, ni dokončno. Obdržali bomo strokovno izobražene kadre: modelirje, razvojnike, število zaposlenih bomo zmanjševali v proizvodnji in morda tudi v režiji.« V modni diviziji se je prodaja prepolovila, proizvodnjo brizgane obutve bodo preselili v hčerinsko družbo Bromi v Bosni, kamor so že preselili stroj, vreden milijon evrov. »Divizijo modne obutve bomo ohranili, saj je Alpina prepoznavna blagovna znamka med zvestimi kupci, še posebej zdaj, ko smo kupili blagovno znamko Peter Kozina in Peko, kar je bila dobra strateška odločitev. Zdaj vsi zahajajo v naravo, ni več zabav, porok, predstav, prireditev, prodaja modne obutve se je prepolovila. Do konca decembra imamo veliko naročil, ki jih bomo izpolnili. Upamo, da država ne bo sprejela kakšnih ukrepov, ki bi prizadeli gospodarstvo«. V Alpini se prilagajajo trenutnim razmeram. S spletno prodajo ustvarijo tretjino prihodkov. Direktor Alpine Harij Bogataj dodaja: »Med prvo epidemijo smo bili v Alpini prvi, ki smo delavce tudi zaradi razmere na italijanskem trgu poslali domov, in nismo imeli nobenega okuženega. Zdaj proizvodnja teče. Za nas so na prvem mestu kupci in izpolnjena naročila. Desetina zaposlenih je bila okuženih, zdaj so se razmere umirile. Zelo podpiramo delo od doma.«


11.12.2020

Pomagajmo slovenskim otrokom

Socialne razmere se zaradi epidemije Covida in protikoronskih ukrepov zaostrujejo, k temu pa svoje dodajajo še nekatere poteze oblasti, zaradi katerih so ogroženi mnogi prekarci, predvsem samozaposleni v kulturnih dejavnostih. Narašča število ljudi, ki so ostali brez dela in brez dohodkov. Kriza je spet najbolj prizadela najbolj ranljive in tiste, ki so že itak na socialnem dnu. Deloma te razmere blažijo akcije dobrodelnih ustanov. Vsaj nekaterim med tistimi najbolj ogroženimi lahko dobrodelne akcije vsaj deloma in vsaj za nekaj časa olajšajo življenje. Danes predstavljamo akcijo, ki so jo pripravili v Društvu Pomagajmo slovenskim otrokom. O projektu se je Drago Balažič pogovarjal s Petro Ilc.


10.12.2020

Mala pozornost za veliko veselje

Starostnikom poslali 67789 voščilnic.


10.12.2020

Petra Juvančič: Tega stanja ne moremo vleči v neskončnost

Združenje Manager se v teh mesecih ukvarja tako s posledicami epidemije kot z vprašanji razvoja, rasti produktivnosti in večanja blaginje, za katero naj bi namenili tudi prihodnja obsežna evropska in lastna sredstva


10.12.2020

Sto let Šentjakobskega gledališča

12. decembra 1920 je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva ustanovljen Šentjakobski oder. Na Štefanovo, 26. decembra 1920, so v gostilni pri Lozarju odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo. Danes so številke: več kot 140 članov, ljubiteljskih igralk in igralcev, ki letno uprizorijo prek 150 gledaliških predstav, čez 40 gostovanj, 20 tisoč in več obiskovalcev. V sto letih je bilo odigranih čez 600 premier in prek 12 tisoč ponovitev od tega okrog sto krstnih uprizoritev in več kot 170 del slovenskih avtorjev.


09.12.2020

Reprogramiranje posojil

Nizke obrestne mere za posojila še vedno vztrajajo in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Posojila so poceni, a kljub temu je treba pred najemom o marsičem razmisliti. Nizke obrestne mere morajo izkoristiti predvsem tisti, ki so se dolgoročno zadolžili po precej višjih, in reprogramirati stara posojila. Kakšen razmislek je potreben pri odplačevanju starih in najemanju novih posojil in tudi, kako zamrznemo odplačevanje posojila, če smo ostali brez dohodkov, se je Cirila Štuber pogovarjala s finančno svetovalko Ano Vezovišek.


08.12.2020

Prezračevanje v tem času dobrodošlo in nujno

Če je vsa naša pozornost usmerjena v to, kako se spopasti z virusom, ko ta enkrat vstopi v telo, je prav, da razmišljamo tudi o tem, kako v stavbah obvladovati zračne mase, da do okužb ne pride oz. da se tveganje za okužbe zniža na čim manjšo možno raven. O tem razmišlja neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. Ali bi z ustreznim prezračevanjem lahko zmanjšali število okužb v bolnišnicah in v DSO-jih, kakšno prezračevanje je dobro prezračevanje, kakšni prezračevalni sistemi niso primerni in kaj bi bilo za javne prostore več kot dobrodošlo?


08.12.2020

Bohinjski hoteli

V Bohinju poteka prenova hotela Bohinj, enega od hotelov, ki jih je marca lani kupil Damian Merlak, javnosti bolj znan kot eden najbogatejših Slovencev, ki je obogatel z borzo kriptovalut Bitstamp. Za to se je odločil, kot je dejal ob nakupu, ker je do Bohinja vselej čutil posebno ljubezen. In ta je danes, slabi dve leti kasneje, obojestranska. Prenova hotelov je stekla, na občini in v turističnem gospodarstvu pa so navdušeni tudi nad načinom, kako teče sodelovanje. Že nekaj mesecev po nakupu je prenovo ugledala Aparthotel Triglav v Stari Fužini , do pomladi pa bo temeljito prenovljen tudi že hotel Bohinj v Ribčevem Lazu.


08.12.2020

Dr. Mojca Matičič: S prebolevniško plazmo zdravimo devet najtežjih bolnikov

Ali imate vprašanje o novem koronavirusu in covidu? Ali vas zanima kakšna podrobnost glede ukrepov, ki jih je za zaustavitev epidemije sprejela vlada? Za odgovore pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. Tam je Klicni center za informacije o novem koronavirusu. Podrobneje pa v prispevku – v Klicni center je poklical Iztok Konc. O delovanju centra, o ukrepih in o novostih glede zdravljenja covida se je pogovarjal z infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič, ki center vodi. Foto: skylarvision/ pixabay


07.12.2020

Tadej Dejvi Hrušovar - velikan slovenske popularne glasbe

V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.


04.12.2020

Nova stalna razstava v Prešernovi hiši v Kranju

Mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V Gorenjskem muzeju so v Prešernovi hiši v Kranju postavili novo stalno razstavo, ki s sodobno postavitvijo in vsebino nagovarja obiskovalce. Z avtorjem razstave, kustosom Gašperjem Peternelom, se je o novi vsebinski postavitvi razstave pogovarjala Aljana Jocif.


Stran 101 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov