Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Proizvajalci odpadne embalaže bodo po novem zanjo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.
Država bo za interventne odvoze odpadne embalaže letos namenila okoli 15 milijonov evrov. Za to pooblaščene družbe vsega namreč nočejo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.
Sprememba zakona o varstvu okolja pa predvideva, da bodo proizvajalci za to embalažo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati:
"To pa pomeni, da bo ta embalaža tudi v boljšem stanju za nadaljnjo obdelavo, kajti če je skladiščena predolgo, je ni mogoče uporabiti ne za reciklažo ne za toplotno obdelavo."
Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:
"To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij."
Sicer pa je tudi tokratna rešitev še zmeraj začasna oziroma jo bo treba nadgraditi z vključitvijo evropskih predpisov. Pri tem bo bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. Na to opozarjajo tudi v embalažnih družbah – direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj pravi, naj onesnaževalec resnično plača. Kot pravi, bi bilo treba potegniti ločnico tudi med komunalnimi in industrijskimi odpadki:
"Gre za različni kategoriji odpadkov, ki zahtevata različno ravnanje. Če samo pomislite na eni strani na škatlo od pice in na drugi strani kartonsko škatlo od električnega aparata. Nekomunalna embalaža ima v Sloveniji skoraj 100-odstotno stopnjo recikliranja in bistveno manjše stroške ravnanja kot komunalna, ki se jo le četrtino lahko reciklira."
4511 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Proizvajalci odpadne embalaže bodo po novem zanjo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.
Država bo za interventne odvoze odpadne embalaže letos namenila okoli 15 milijonov evrov. Za to pooblaščene družbe vsega namreč nočejo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.
Sprememba zakona o varstvu okolja pa predvideva, da bodo proizvajalci za to embalažo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati:
"To pa pomeni, da bo ta embalaža tudi v boljšem stanju za nadaljnjo obdelavo, kajti če je skladiščena predolgo, je ni mogoče uporabiti ne za reciklažo ne za toplotno obdelavo."
Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:
"To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij."
Sicer pa je tudi tokratna rešitev še zmeraj začasna oziroma jo bo treba nadgraditi z vključitvijo evropskih predpisov. Pri tem bo bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. Na to opozarjajo tudi v embalažnih družbah – direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj pravi, naj onesnaževalec resnično plača. Kot pravi, bi bilo treba potegniti ločnico tudi med komunalnimi in industrijskimi odpadki:
"Gre za različni kategoriji odpadkov, ki zahtevata različno ravnanje. Če samo pomislite na eni strani na škatlo od pice in na drugi strani kartonsko škatlo od električnega aparata. Nekomunalna embalaža ima v Sloveniji skoraj 100-odstotno stopnjo recikliranja in bistveno manjše stroške ravnanja kot komunalna, ki se jo le četrtino lahko reciklira."
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študente Katja Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matkovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Neveljaven email naslov