Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani si lahko ogledate razstavo z naslovom NA POMOČ! Inštalacije gledalca soočijo s poustvarjenimi dogodki, s katerimi se vsakodnevno spopadajo interventne službe. Opozarjajo na minljivost življenja in poudarjajo nepomembnost materialnih dobrin. Kiparka in avtorica razstave Ana Kavčnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da se reševalci ne dojemajo kot junaki, temveč le kot navadni smrtniki, ki brezpogojno pomagajo drugim.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Politika glasno napoveduje boj proti prekarnosti, a doslej država ni pometla niti pred lastnim pragom. V javnem sektorju še naprej ostajajo prvo in drugorazredni delavci, govorimo o čistilkah, varnostnikih in drugih, ki so na delovnih mestih potrebni vsak dan, a jih ne zaposlijo, pač pa najemajo prek zunanjih podjetij. Tudi mesece po izbruhu afere neplačanih čistilk, ki so prek zunanjega servisa čistile Ministrstvo za javno upravo, javni zavodi še naprej izbirajo tudi že omadeževane izvajalce čistilnih del, češ, da imajo zvezane roke.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope. Praznovanje v Ljubljani poteka že v teh dneh. V okviru tega se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov med drugim tudi ogled prenovljene secesijske hiše na Ulici talcev v Ljubljani. Več Marko Rozman.
Medtem ko se je plačna vrzel med spoloma v večini držav evropske unije zmanjšala, se je stanje v Sloveniji znatno poslabšalo, tako opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert organizirali mednarodno konferenco z naslovom Enako plačilo za enako delo: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?
O krvavih razmerah v Sudanu se je Mateja Železnikar pogovarjala s Tomom Križnarjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z urednikom jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal Bojan Leskovec.
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.
Neveljaven email naslov