Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10 let socialnovarstvenega programa Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču

08.09.2020

Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.

Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve

V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.

Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali  v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine.  Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.

"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."

"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega,  vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."

Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je  vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.

"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."

"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."

Pred desetletjem  nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču  niso  bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.

"V vseh   desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

10 let socialnovarstvenega programa Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču

08.09.2020

Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.

Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve

V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.

Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali  v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine.  Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.

"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."

"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega,  vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."

Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je  vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.

"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."

"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."

Pred desetletjem  nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču  niso  bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.

"V vseh   desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.


31.10.2022

Ob dnevu reformacije o jeziku kot gradniku nacionalne identitete

Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.


28.10.2022

6. kulinarični festival November Gourmet pripada ženskam!

Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.


30.10.2022

Dan varčevanja

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


Stran 43 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov