Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
Ob vsakodnevni poplavi številnih novic o covidu najraje zaupamo informacijam in podatkom iz prve roke. Zato smo s Prvega poklicali dr. Aleša Rozmana, direktorja Klinike na Golniku, ki je hkrati tudi specialist pulmolog. Kakšno je razmerje med cepljenimi in necepljenimi pacienti na Golniku? Kakšno je zdravstveno stanje in psihično počutje med zaposlenimi? Zakaj omikron redkeje napade pljuča? Ali bo omikronu sledila še kakšna različica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Aleš Rozman. Foto: TV Slovenija
Guantanamo je zaliv na Kubi, ameriška enklava, ki je znana kot zloglasni zapor, znan po nesprejemljivih metodah zasliševanja, mučenjih in grobem kršenju človekovih pravic. Zasliševalci so bili v glavnem pripadniki vojske ali agenti CIA. Kljub obljubam ga ni zaprl nobeden ameriški predsednik. Barack Obama je obljubil zaprtje zapora in celo izpustil enega ujetnika, Donald Trump pa je podpisal ukaz o podaljšanju zaprtja. Tudi Joe Biden kljub obljubam v volilni kampanji očitno ne razmišlja o zaprtju. Več o Guantanamu Darja Groznik v pogovoru z Matejem Šurcem.
Čez dva dni bo minilo deset let od nesreče italijanske luksuzne potniške križarke Costa Concordia. 13. januarja 2012 zvečer je ladja, potem ko je zadela ob podvodno čer, nasedla na obalo otoka Giglio v Tirenskem morju in se prevrnila na desni bok. Pri tem je umrlo 32 ljudi. Precej kaotična evakuacija potnikov je trajala dobrih šest ur, preiskava pa se je kaj hitro osredotočila na dejanja posadke in njenega takratnega kapitana Francesca Schettina, ki je ladjo zapustil tako rekoč med prvimi, za sabo pa na ladijskem krovu pustil približno 300 potnikov. Kakšna kazen je doletela kapitana in kako jo je odneslo podjetje Costa Cruises, v tokratni Inforetrospektivi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo 140-letnico rojstva Minke Skaberne. Poleg izuma brajice je za slepe in slabovidne na Slovenskem njeno delo izredno pomembno. Z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico – v enem letu je sto prostovoljk, ki so delale doma pod nadzorom Minke Skaberne, prepisalo 60 del slovenskih pisateljev – je omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Prispevek Petre Medved.
Dr. Andrej Vizjak je strokovnjak za telekomunikacije in poslovno svetovanje. Vodi konzorcij treh svetovalnih podjetij s sedežem v Dubaju. Med drugim je pripravil strateški program digitalizacije Iraka, po katerem naj bi ta država povečala svoj BDP za 44 miljard dolarjev. Sam sicer vidi v Sloveniji prihodnost v družinskem podjetništvu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost? O izkušnjah zadravstvenih delavcev, ki vse pogosteje doživljajo predvsem verbalne napade, pripoveduje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. O vzrokih za te pojave in možnih rešitvah pa razmišlja klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Sogovornika se strinjata, da je strpnost najboljši odziv na nestrpnost.
V torek je v Ulcinju v 89-em letu starosti umrla Filje Kastrati, zadnja temnopolta ulcinjčanka. Novica nas je spomnila na to, da je v črnogorskem Ulcinju živela avtohtona temnopolta skupnost. Filje Kastrati je bila zadnja oseba v Ulcinji, ki je imela ob starša temnopolta Afričana, ki sta bila v Ulcinju del afriške skupnosti. Vsaj v 16 stoletji je bil Ulcinj, ki je bil takrat pod turško oblastjo, ena največjih tržnic s sužnji v Evropi. Takrat so na italijanskem polotoku trgovino s sužnji že nekoliko umilil, v Ulcinju pa so ljudi še vedno prodajali kot živino. In to ne samo temnopolte, tudi belce. Med sužnji, ki so jih tam prodali je bil tudi španski pisatelj Miguel Servantes, avtor Don Quijota. Mnogi sužnji, ki so jih pripeljali predvsem gusarji, so dobili gospodarje v Ulcinju, večino albanske in turške plemiče trgovce, pa tudi mornarje in druge gusarje.
V Avstriji je z novim letom začel veljati nov zakon, ki odraslim osebam z neozdravljivo boleznijo ali trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča, da se odločijo za predčasno končanje svojega življenja. Njihovo prošnjo morata sicer odobriti dva zdravnika. Tudi v Sloveniji je v javni razpravi predlog zakona o dostojni smrti, ki predvideva pomoč pri samomoru. 21-letna Ana Rogel z neozdravljivo kronično boleznijo bulozno epidermolizo, ki jo potiska na invalidski voziček, predlog podpira.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena od težav, ki pesti slovenski zdravstveni sistem – poleg epidemije, seveda – je pomanjkanje zdravnikov. Posledično so druga težava vse daljše čakalne dobe za zdravstvene storitve. Ker javna mreža zdravstvenih zavodov marsikdaj ne more pokriti vseh potreb pacientov, številni pomoč iščejo pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih, tako tistih s koncesijo kot v samoplačniških ambulantah. Matej Žnidarič, študent 6. letnika medicine, je zato lani začel spletni projekt Najzdravnik, s katerim želi ljudem pomagati pri iskanju in odločitvi za zdravnika.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil Louis Braille, za slepe izredno pomemben izumitelj brajeve pisave – brajice, zato je prav ta dan Generalna skupščina Združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila kot svetovni dan brajeve pisave. Brajica je sistem brajevih znakov v reliefni obliki, namenjen pisanju in branju slepih. Slepim odpira okno v svet izobraževanja, leposlovja, kulture, glasbe in drugih področij življenja. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila slepega profesorja slovenščine in zgodovine ter lektorja Roka Janežiča in se z njim med drugim pogovarjala tudi o pomenu brajice v današnjem času.
Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.
Tako v zadnjem letu in pol kot tudi v prihodnjih letih gostinstvo čakajo težki časi. Tega se zaveda tudi družina Golob, ki vodi Bistro in vinski bar Marjo Šeše v Solkanu. Poudarjajo, da je gostinstvo težek poklic, da je v raznih resničnostnih šovih prikazan precej olepšano. A zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko gost zadovoljen zapusti lokal ali pa ko je osebje med seboj povezano, je neprecenljiv. O tem, kaj gostinci pričakujejo od gosta, o psihični preobremenjenosti v gostinstvu in kje so se izgubile t. i. beznice, lokali z dušo, se je z družino pogovarjala Tina Lamovšek.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Neveljaven email naslov