Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.
Ob Tednu vseživljenjskega učenja bo dogodkov letos manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta.
Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja:
"Koncept parade učenja je bil, da bi na javnem mestu, kjer dosežemo tudi veliko več ljudi, uprizorili množični dogodek. Da je veliko nastopov na odru, veliko delavnic, stojnic in podobnega, kar ljudi privablja. Seveda pa letos vse skupaj deluje nekoliko drugače. Na vseh teh lokacijah doživljamo veliko veselja, veliko volje za druženje na nov način z vsemi varnostnimi ukrepi, a z nezmanjšanim sporočilom, da je učenje resnično naš spremljevalec na vseh življenjskih poteh."
Kljub temu, da zaradi epidemije novega koronavirusa del dogodkov poteka virtualno, je po besedah sogovornice trenutna družbena in zdravstvena kriza lahko tudi priložnost za vseživljenjsko učenje. Pa se pomena vseživljenjskega učenja dovolj zavedamo?
"Žal ne morem odgovoriti pritrdilno. Statistika sicer kaže, da je Slovenija sicer med uspešnejšimi državami v EU, a vendar je še marsikaj za postoriti. Ravno v tem pogledu, da bi ljudi navdušili, da bi jih spodbudili, da bi jim povedali, da ni ovir, da strah ni potreben. Da izobraževanje odraslih ni enako kot šolsko izobraževanje, kjer je bilo veliko treme, strahu in pedagoškega pristopa. Andragoški pristop, delo z odraslimi, je bistveno drugačno."
Je vseživljenjsko učenje zgolj odgovornost posameznika ali tudi podjetij? V kolikšni meri ta investirajo v svoje zaposlene? Zvonka Pangerc Pahernik:
"Vsekakor je ta odgovornost deljena. In v tem je marsikaj tudi zapisano v nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Tam je zapisano, da so odgovorni vsaj trije: posameznik, država in zaposlovalci. Ti do neke mere vlagajo v izobraževanja zaposlenih. Toda doživljamo enako sliko kot tudi sicer. Tisti, ki že imajo doseženo relativno visoko izobrazbo, so deležni dodatnih usposabljanj. Zato je vloga države pomembna pri tistih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe. Da poskrbi za to, da zagotovi predvsem evropska sredstva in s pomočjo teh sredstev te zaposlene vpelje v proces svetovanja, kjer odkrijejo, kaj že znajo in kaj bi bilo zanje najbolje. In potem z roko v roki z zaposlovalcem poskrbijo za nadgradnjo teh kompetenc."
Naj vas tudi tale prispevek spodbudi, da v naslednjih petih tednih obiščete katero od prireditev v vašem okolju. Koledar prireditev najdete na spletni strani tvu25.acs.si ali pa, če v iskalnik vpišete Teden vseživljenjskega učenja.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.
Ob Tednu vseživljenjskega učenja bo dogodkov letos manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta.
Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja:
"Koncept parade učenja je bil, da bi na javnem mestu, kjer dosežemo tudi veliko več ljudi, uprizorili množični dogodek. Da je veliko nastopov na odru, veliko delavnic, stojnic in podobnega, kar ljudi privablja. Seveda pa letos vse skupaj deluje nekoliko drugače. Na vseh teh lokacijah doživljamo veliko veselja, veliko volje za druženje na nov način z vsemi varnostnimi ukrepi, a z nezmanjšanim sporočilom, da je učenje resnično naš spremljevalec na vseh življenjskih poteh."
Kljub temu, da zaradi epidemije novega koronavirusa del dogodkov poteka virtualno, je po besedah sogovornice trenutna družbena in zdravstvena kriza lahko tudi priložnost za vseživljenjsko učenje. Pa se pomena vseživljenjskega učenja dovolj zavedamo?
"Žal ne morem odgovoriti pritrdilno. Statistika sicer kaže, da je Slovenija sicer med uspešnejšimi državami v EU, a vendar je še marsikaj za postoriti. Ravno v tem pogledu, da bi ljudi navdušili, da bi jih spodbudili, da bi jim povedali, da ni ovir, da strah ni potreben. Da izobraževanje odraslih ni enako kot šolsko izobraževanje, kjer je bilo veliko treme, strahu in pedagoškega pristopa. Andragoški pristop, delo z odraslimi, je bistveno drugačno."
Je vseživljenjsko učenje zgolj odgovornost posameznika ali tudi podjetij? V kolikšni meri ta investirajo v svoje zaposlene? Zvonka Pangerc Pahernik:
"Vsekakor je ta odgovornost deljena. In v tem je marsikaj tudi zapisano v nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Tam je zapisano, da so odgovorni vsaj trije: posameznik, država in zaposlovalci. Ti do neke mere vlagajo v izobraževanja zaposlenih. Toda doživljamo enako sliko kot tudi sicer. Tisti, ki že imajo doseženo relativno visoko izobrazbo, so deležni dodatnih usposabljanj. Zato je vloga države pomembna pri tistih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe. Da poskrbi za to, da zagotovi predvsem evropska sredstva in s pomočjo teh sredstev te zaposlene vpelje v proces svetovanja, kjer odkrijejo, kaj že znajo in kaj bi bilo zanje najbolje. In potem z roko v roki z zaposlovalcem poskrbijo za nadgradnjo teh kompetenc."
Naj vas tudi tale prispevek spodbudi, da v naslednjih petih tednih obiščete katero od prireditev v vašem okolju. Koledar prireditev najdete na spletni strani tvu25.acs.si ali pa, če v iskalnik vpišete Teden vseživljenjskega učenja.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi vsak prebivalec v gospodinjstvu v enem dnevu porabil približno 105 litrov vode iz javnega vodovoda. Da smo s tem tako pomembnim elementom Zemlje še vedno negospodarni, ob Svetovnem dnevu voda opozarja Mihael Jožef Toman, redni profesor na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
Premier Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače trenutnega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in to - iz čisto posebnega kotička z razgledom na morje.
Zakaj ni jasnega protokola za način dela v podjetjih se sprašujejo sindikati. Inšpektorji za delo, pa na teren v prihodnjih dneh pošiljajo svoje ekipe.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Neveljaven email naslov