Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V Sloveniji smo priča relativnemu zmanjševanju števila samomorov, glede na prejšnja desetletja. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Zaradi posledic samomora v svetu vsako leto umre več kot 800 tisoč ljudi oz. en človek vsakih 40 sekund
"V Sloveniji smo glede na prejšnja desetletja priče relativnemu zmanjševanju števila samomorov. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Samomorilno vedenje je sicer pogostejše pri moških kot ženskah.
"Moški pozneje in težje pridejo po pomoč in težje izražajo svoje stiske, čustva drugim ljudem."
»Preprečevanje samomora je družbena naloga,« so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo danes, zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kako torej prepoznati takšne stiske in omogočiti pravočasno ukrepanje? Z ozaveščanjem splošne javnosti in različnih strokovnjakov na eni ter širitvijo in krepitvijo dostopnosti mreže pomoči na drugi strani. Dr. Borut Škodlar ocenjuje, da je napredek na tem področju pri nas v zadnjih desetletjih dober. Kje pa je še prostor za izboljšave?
"Načrti so, da bi ponudili več mest, na katera bi se ljudje lahko obrnili, in s tem tudi več strokovnjakov, ki bodo na voljo. Še eno področje, ki ga je mogoče okrepiti, je medmrežje – vsa mesta, kamor se ljudje obračajo po pomoč, in vsa mesta, kjer se spodbujajo takšna ravnanja in se lahko negativna občutja krepijo, da se jih doseže, zave, prepozna in da lahko ljudi posvarimo oz. spremljamo v tem, ko dolge noči iščejo in se v teh kuloarjih medmrežja tudi izgubljajo."
Sporočilo ob dnevu preprečevanja samomora je »Skupaj«. Za to, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, namreč ni treba, da smo zdravniki in terapevti. Osnovno pomoč lahko ponudi vsak. Zato pristopimo dejavno.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"V Sloveniji smo priča relativnemu zmanjševanju števila samomorov, glede na prejšnja desetletja. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Zaradi posledic samomora v svetu vsako leto umre več kot 800 tisoč ljudi oz. en človek vsakih 40 sekund
"V Sloveniji smo glede na prejšnja desetletja priče relativnemu zmanjševanju števila samomorov. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Samomorilno vedenje je sicer pogostejše pri moških kot ženskah.
"Moški pozneje in težje pridejo po pomoč in težje izražajo svoje stiske, čustva drugim ljudem."
»Preprečevanje samomora je družbena naloga,« so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo danes, zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kako torej prepoznati takšne stiske in omogočiti pravočasno ukrepanje? Z ozaveščanjem splošne javnosti in različnih strokovnjakov na eni ter širitvijo in krepitvijo dostopnosti mreže pomoči na drugi strani. Dr. Borut Škodlar ocenjuje, da je napredek na tem področju pri nas v zadnjih desetletjih dober. Kje pa je še prostor za izboljšave?
"Načrti so, da bi ponudili več mest, na katera bi se ljudje lahko obrnili, in s tem tudi več strokovnjakov, ki bodo na voljo. Še eno področje, ki ga je mogoče okrepiti, je medmrežje – vsa mesta, kamor se ljudje obračajo po pomoč, in vsa mesta, kjer se spodbujajo takšna ravnanja in se lahko negativna občutja krepijo, da se jih doseže, zave, prepozna in da lahko ljudi posvarimo oz. spremljamo v tem, ko dolge noči iščejo in se v teh kuloarjih medmrežja tudi izgubljajo."
Sporočilo ob dnevu preprečevanja samomora je »Skupaj«. Za to, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, namreč ni treba, da smo zdravniki in terapevti. Osnovno pomoč lahko ponudi vsak. Zato pristopimo dejavno.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov