Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010.
Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev.
Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti.
Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev.
Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj.
Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev.
Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.
Odlična poslušanost vseh programov Radia Slovenija
Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010.
Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev.
Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti.
Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev.
Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj.
Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev.
Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010.
Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev.
Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti.
Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev.
Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj.
Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev.
Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.
Odlična poslušanost vseh programov Radia Slovenija
Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010.
Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev.
Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti.
Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev.
Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj.
Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev.
Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.
Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah
Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Neveljaven email naslov