Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech
Znanstveniki so v ozračju Venere zaznali plin fosfin. Najverjetnejša razlaga: gre za znak življenja
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja.
Venera nikoli ni bila med resnejšimi kandidati za življenje. 460°C na površju in izredno kislo ozračje ne ponuja ugodnih pogojev. Toda približno 50 km nad površjem je pritisk podoben kot na Zemlji in udobnih 20°C. Prav tam so odkrili plin fosfin, ki bi lahko bil prvi kazalnik življenja na Veneri.
»Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Pod visokimi tlaki in temperaturami nastaja fosfin v plinastih velikanih, kot sta Jupiter in Saturn, na Zemlji ga proizvajajo mikroorganizmi, a ga je v naši atmosferi malo. Prav količina fosfina je pri tokratnem odkritju ključna. Fosfin namreč na svetlobi razpada, v ozračju Venere so ga zaznali 10 000 več, kot ga lahko pojasnijo z nebiološkimi dejavniki. Nek proces ga mora torej neprestano dovajati v gornje plasti Venerine atmosfere.
Seveda morajo biti mikroorganizmi na Veneri, če res obstajajo, zelo nenavadni. Vse svoje življenje morajo preživeti visoko v atmosferi. Zastavlja se vprašanje, kako so prišli tja. Znanstvenikom se trenutno zdi najverjetnejša hipoteza, da se je življenje na Veneri razvilo v času, ko so bili pogoji na planetu za življenje ugodnejši. Kasneje je zaradi močnega segrevanja večji del planeta postal za življenje neprimeren, vseeno pa obstaja možnost, da so se nekateri mikrobi uspeli prilagoditi na življenje v ugodnejših plasteh atmosfere. A vendarle gre za izredno zahtevno okolje in življenje tam bi moralo biti res nenavadno.
»Mislim, da gre za zelo vznemirljivo odkritje,« se strinja tudi prof. Andreja Gomboc. »Trditev, da na Veneri obstaja življenje, je tako prelomna, da potrebujemo mnogo bolj trdne in tudi neposredne dokaze, kot je ta. Vendar gre za odkritje, ki bo nedvomno usmerjalo nadaljnje raziskave in morda tudi kako sondo do Venere«
4518 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech
Znanstveniki so v ozračju Venere zaznali plin fosfin. Najverjetnejša razlaga: gre za znak življenja
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja.
Venera nikoli ni bila med resnejšimi kandidati za življenje. 460°C na površju in izredno kislo ozračje ne ponuja ugodnih pogojev. Toda približno 50 km nad površjem je pritisk podoben kot na Zemlji in udobnih 20°C. Prav tam so odkrili plin fosfin, ki bi lahko bil prvi kazalnik življenja na Veneri.
»Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Pod visokimi tlaki in temperaturami nastaja fosfin v plinastih velikanih, kot sta Jupiter in Saturn, na Zemlji ga proizvajajo mikroorganizmi, a ga je v naši atmosferi malo. Prav količina fosfina je pri tokratnem odkritju ključna. Fosfin namreč na svetlobi razpada, v ozračju Venere so ga zaznali 10 000 več, kot ga lahko pojasnijo z nebiološkimi dejavniki. Nek proces ga mora torej neprestano dovajati v gornje plasti Venerine atmosfere.
Seveda morajo biti mikroorganizmi na Veneri, če res obstajajo, zelo nenavadni. Vse svoje življenje morajo preživeti visoko v atmosferi. Zastavlja se vprašanje, kako so prišli tja. Znanstvenikom se trenutno zdi najverjetnejša hipoteza, da se je življenje na Veneri razvilo v času, ko so bili pogoji na planetu za življenje ugodnejši. Kasneje je zaradi močnega segrevanja večji del planeta postal za življenje neprimeren, vseeno pa obstaja možnost, da so se nekateri mikrobi uspeli prilagoditi na življenje v ugodnejših plasteh atmosfere. A vendarle gre za izredno zahtevno okolje in življenje tam bi moralo biti res nenavadno.
»Mislim, da gre za zelo vznemirljivo odkritje,« se strinja tudi prof. Andreja Gomboc. »Trditev, da na Veneri obstaja življenje, je tako prelomna, da potrebujemo mnogo bolj trdne in tudi neposredne dokaze, kot je ta. Vendar gre za odkritje, ki bo nedvomno usmerjalo nadaljnje raziskave in morda tudi kako sondo do Venere«
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Neveljaven email naslov