Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova. Več Urška Henigman.
Pogajanja glede aplikacije še niso končana
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova.
Najprej spomnimo. Ameriški predsednik Donald Trump je avgusta zagrozil, da mora kitajsko podjetje Bytedance za ameriški del aplikacije TikTok do 15-ega septembra poiskati ameriškega lastnika, sicer bo aplikacijo prepovedal. Bytedance je prodajo takoj zavrnil in začel iskati ameriškega partnerja, kitajsko podjetje je pred tednom dni razkrilo, da bosta v novem podjetju TikTok Global, ki bo imel sedež v ZDA, solastnika Oracle in Walmart. Ko je že kazalo, da je dogovor sklenjen, pa je kitajsko podjetje Bytedance izjavilo, da bo imelo v novonastalem TikTok Global 80 odstotni delež. S tem se predsednik Trump ne strinja in spet grozi s prepovedjo. Kakšne utegnejo biti posledice morebitne prepovedi? Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in tehnološkega vzpona Kitajske s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, pravi:
"Osebno mislim, da se ne bo veliko spremenilo, saj je trgovinska vojna že močno oškodovala tako ZDA kot Kitajsko. Če bo prepoved obveljala, se bodo kitajsko ameriški odnosi samo še bolj zaostrili."
Predsednik Trump vztrajno zatrjuje, da kitajske oblasti s svojimi podjetji vohunijo za ameriškimi državljankami in državljani in tako predstavljajo grožnjo za ameriško nacionalno varnost. Povezave s kitajskimi oblastmi sicer zavračata tako Bytedance kot Huawei. Ko govorimo o TikToku je treba izpostaviti tudi algoritem tega kitajskega podjetja. Ameriške uporabnice in uparabniki izražajo skrbi, da bi ameriški lastniki spremenili algoritem, ki je - v primerjavi z drugimi družbenimi mediji - omogočil večjo izpostavljenost vsebin. Poledica tega je bila zelo hitra rast števila všečkov, število sledilcev in viralnost objav. Tudi to je eden od razlogov, zakaj je to omrežje tako priljubljeno po vsem svetu. Kot izpostavlja Nina Pejič, pa je podjetje Bytedance doživelo večji udarec, ko je TikTok skupaj z drugimi kitajskimi aplikacijami, prepovedala Indija:
"Blokado aplikacij so uporabili kot sredstvo za reševanje konflikta na meji. Mislim, da bi to morali spremljati kot nov precedens v mednarodnih odnosih. Indija je obsedena s to aplikacijo, mladi v Indiji so eni največjih uporabnikov na svetu."
Pred novembrskimi volitvami v ZDA je seveda ključen tudi podatek, da TikTok, na katerem tako kot na drugih družbenih medijih poteka politična propaganda, največ uporabljajo mladi. Generacija, ki pred štirimi leti svjega glasu še ni mogla oddati, se bo zdaj lahko udeležila volitev. Utegne njihov glas odločilno vplivati na volilni rezultat, pa je vprašanje, ki si ga vse glasneje zastavljajo čez lužo.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova. Več Urška Henigman.
Pogajanja glede aplikacije še niso končana
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova.
Najprej spomnimo. Ameriški predsednik Donald Trump je avgusta zagrozil, da mora kitajsko podjetje Bytedance za ameriški del aplikacije TikTok do 15-ega septembra poiskati ameriškega lastnika, sicer bo aplikacijo prepovedal. Bytedance je prodajo takoj zavrnil in začel iskati ameriškega partnerja, kitajsko podjetje je pred tednom dni razkrilo, da bosta v novem podjetju TikTok Global, ki bo imel sedež v ZDA, solastnika Oracle in Walmart. Ko je že kazalo, da je dogovor sklenjen, pa je kitajsko podjetje Bytedance izjavilo, da bo imelo v novonastalem TikTok Global 80 odstotni delež. S tem se predsednik Trump ne strinja in spet grozi s prepovedjo. Kakšne utegnejo biti posledice morebitne prepovedi? Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in tehnološkega vzpona Kitajske s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, pravi:
"Osebno mislim, da se ne bo veliko spremenilo, saj je trgovinska vojna že močno oškodovala tako ZDA kot Kitajsko. Če bo prepoved obveljala, se bodo kitajsko ameriški odnosi samo še bolj zaostrili."
Predsednik Trump vztrajno zatrjuje, da kitajske oblasti s svojimi podjetji vohunijo za ameriškimi državljankami in državljani in tako predstavljajo grožnjo za ameriško nacionalno varnost. Povezave s kitajskimi oblastmi sicer zavračata tako Bytedance kot Huawei. Ko govorimo o TikToku je treba izpostaviti tudi algoritem tega kitajskega podjetja. Ameriške uporabnice in uparabniki izražajo skrbi, da bi ameriški lastniki spremenili algoritem, ki je - v primerjavi z drugimi družbenimi mediji - omogočil večjo izpostavljenost vsebin. Poledica tega je bila zelo hitra rast števila všečkov, število sledilcev in viralnost objav. Tudi to je eden od razlogov, zakaj je to omrežje tako priljubljeno po vsem svetu. Kot izpostavlja Nina Pejič, pa je podjetje Bytedance doživelo večji udarec, ko je TikTok skupaj z drugimi kitajskimi aplikacijami, prepovedala Indija:
"Blokado aplikacij so uporabili kot sredstvo za reševanje konflikta na meji. Mislim, da bi to morali spremljati kot nov precedens v mednarodnih odnosih. Indija je obsedena s to aplikacijo, mladi v Indiji so eni največjih uporabnikov na svetu."
Pred novembrskimi volitvami v ZDA je seveda ključen tudi podatek, da TikTok, na katerem tako kot na drugih družbenih medijih poteka politična propaganda, največ uporabljajo mladi. Generacija, ki pred štirimi leti svjega glasu še ni mogla oddati, se bo zdaj lahko udeležila volitev. Utegne njihov glas odločilno vplivati na volilni rezultat, pa je vprašanje, ki si ga vse glasneje zastavljajo čez lužo.
Prihodni petek se bo po 8-ih letih s položaja prvega moža Evropske centralne banke poslovil Mario Draghi. Nasledila ga bo nekdanja direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Kakšno zapuščino za seboj pušča Draghi in po čem si ga bomo najbolj zapomnili? Urška Jereb s sogovornikoma: nekdanjim guvernerjem Francetom Arharjem in ekonomistom Mojmirjem Mrakom
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasil Valter Pregelj. Sprehodili smo se po Leonardovi poti v Vipavski dolini, pogovarjali o akciji drevo za Cerje, hrib, kjer je avgusta v požaru zgorelo prek 80 hektarjev gozda in drugega rastja, med drugim pa tudi o problematiki brezdomstva na Goriškem.
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija je tretjina hospitaliziranih bolnikov starejših od 61 let. Znotraj te skupine jih ima polovica psihične in vedenjske motnje zaradi napredovane demence in po bolnišničnem zdravljenju potrebujejo namestitev v socialno-varstveni ustanovi. Če te namestitve ni mogoče dobiti, pacientu uredijo podaljšano zdravljenje. To pa močno bremeni njihov posteljni fond. Prispevek Nine Brus.
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Ko se je že zdelo, da je trgovanje z osebnimi podatki zahvaljujoč striktni zakonodaji in dobremu nadzoru zajezeno, se nam je oglasil poslušalec iz Prekmurja, ki je po obisku zdravstvene ustanove dobil ponudbo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo odškodnine po nezgodah. Takoj je pomislil na zlorabo osebnih podatkov, ki bi jih morala varovati ambulanta, ki ji jih je v dobri veri zaupal. Ker je podobne zgodbe slišal tudi od svojih znancev, je informacije o tem posredoval tudi nam.
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Mednarodne konvencije določajo, da mora vsaka jedrska država skrbeti tudi za raziskave in izobraževanja na tem področju. Slovenija je jedrska država, torej mora imeti strokovnjake, ki te zadeve razumejo, raziskujejo in so pri tem finančno neodvisni od proizvajalcev energije. Na ta način deluje tudi Reaktorski infrastrukturni center – ali RIC na kratko – ki ga je obiskala Darja Pograjc. Nastala je radijska reportaža.
Remont krśke nuklearke pomeni tudi izpad pribliźno 20 odstotkov elektricne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Nadomestijo jo z nakupi na mednarodnem trgu, pri tem pa je pomemben cas nakupa, saj se cene elektrike spreminjajo. To je ena izmed iztocnic za pogovorz generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novśakom. Z njim se je pogovarjal Bojan Leskovec.
V Jedrski elektrarni krško vsakih 18 mesecev ustavijo reaktor in jo izklopijo iz elektroenergetskega omrežja. Tolikšen je namreč gorivni cikel, po katerem zamenjajo del gorivnih elementov, čas remonta pa izkoristijo tudi za vzdrževalna ter posodobitvena dela. Naša terenska ekipa, ki se danes do popoldneva oglaša iz Krškega, se je srečala tudi z vodjo proizvodnje v JEK, Gorazdom Pfeiferjem. O remontu se je z njim pogovarjal Peter Močnik.
Uprava RS za jedrsko varnost je nadzorni organ za jedrsko varnost, spremlja dogodke v naši edini nuklearki, oddtopanja in morebitna varnostna tveganja, vključena je tudi v redni remont, ki se te dni zaključuje v Krškem. Vodja sektorja za jedrsko varnost pri omenjeni upravi, Djordje Vojnović je Bojanu Leskovcu najprejpojasnil, kaj pomeni kadar pride do samodejne zaustavitve krške nuklearke: tehnično okvaro, človeško napako, varnostno tveganje?
Terenska ekipa Prvega je obiskala Fakulteto, za katero morda še niste slišali. Gre namreč za eno najmlajših javnih fakultet pri nas, ki je bila ustanovljena pred 15. leti. Govorimo o Fakulteti za energetiko, ki jo je najti na dveh lokacijah: v Krškem in v Velenju. Lokaciji nista izbrani naključno. V Krškem, od koder se danes oglaša tudi naša terenska ekipa, je locirana jedrska elektrarna in elektrarne na reki Savi, v Velenju pa imamo termoenergijo s termoelektrarno Šoštanj in s pripadajočimi podjetji. Prav tu študenti in študentke s Fakultete za energetiko večinoma dobijo zaposlitev, pravi prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti, s katerim se je pogovarjal Peter Močnik. Poklepetali smo tudi z enim od študentov fakultete.
Še naprej ostajamo v Krškem z našo terensko ekipo. Slišali smo, kako poteka remont, ki se zgodi vsakih 18 mesecev in čemu je namenjen, zdaj pa k srčiki delovanja jedrske elektrarne. Pokukali bomo v reaktor in izvedeli več o gorivnih elementih, ki poganjajo elektrarno in ki so s toploto, ki jo proizvajajo, vir električne energije. Od kod pridobijo nove gorivne elemente z obogatenim uranom, kakšni so protokoli varovanja transporta goriva in menjave gorivnih palic v reaktorju elektrarne in tudi, kaj storijo s starimi gorivnimi elementi, o vsem tem v pogovoru z glavnim inženirjem za gorivo v NEK, Andrejem Kavčičem. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil, da bo znova in še z “večjo odločnostjo” sprožil ofenzivo na severu Sirije, če se kurdski borci od tam ne bodo umaknili, kot določa dogovor, ki so ga izpogajale ZDA. To je Erdogan izjavil pred pogovori z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sočiju. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na turško-sirski meji ugotavljala, da tamkajšnji Kurdi neradi spregovorijo o svojih težavah in pričakovanjih.
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Vladimir Skok iz Sežane je kot osnovnošolec našel odvržen star radio, ga pobral in razstavil. Od takrat so radijski sprejemniki njegov zvesti spremljevalec. Več kot 200 jih razstavlja v opuščeni Mercatorjevi prodajalni na Bazoviški cesti v Sežani. Razstavo Radio skozi čas si lahko ogledate po vnaprejšnjem dogovoru in verjemite, ko boste stopili v prostor, se boste počutili kot Alica v čudežni deželi. Z Vladimirjem Skokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.
Neveljaven email naslov