Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. Gre za meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit-športnovzgojni karton, ki jih pri osnovnošolcih izvajajo vsako leto že več kot trideset let zapored. Novinarsko konferenco je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19.
Meritve, ki so jih v maju in juniju izvedli na več kot sto osnovnih šolah, so pokazale ekstremno slabe rezultate pri gibalni učinkovitosti otrok. Strokovnjaki s fakultete za šport so pričakovali nekoliko slabše rezultate, a da bo omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri otrocih pustilo takšne posledice. Tega niso pričakovali.
Do upada gibalne učinkovitosti je letos prišlo pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov.
Analiza je tudi pokazala, da je delež otrok z debelostjo narasel bolj kot kdaj koli. Povečal se je namreč za več kot 20 odstotkov, kar je več od povečanja v celotnem obdobju 2003-2007, torej v obdobju najhujše krize naraščanja debelosti. Povečanje podkožnega maščevja so zabeležili pri več kot polovici otrok. Do največjega povečanja maščobne mase je prišlo pri otrocih, ki so sicer gibalno najbolj dejavni.
Profesor Janko Strel meni, da bodo posledice zagotovo dolgoročne, po njegovem bodo otroci največje žrtve koronavirusa. Kot opozarja, se bodo posledice zaradi pomanjkanja gibanja namreč pokazale na področju učnega uspeha, razvoja in tudi na področju zdravja.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. Gre za meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit-športnovzgojni karton, ki jih pri osnovnošolcih izvajajo vsako leto že več kot trideset let zapored. Novinarsko konferenco je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19.
Meritve, ki so jih v maju in juniju izvedli na več kot sto osnovnih šolah, so pokazale ekstremno slabe rezultate pri gibalni učinkovitosti otrok. Strokovnjaki s fakultete za šport so pričakovali nekoliko slabše rezultate, a da bo omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri otrocih pustilo takšne posledice. Tega niso pričakovali.
Do upada gibalne učinkovitosti je letos prišlo pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov.
Analiza je tudi pokazala, da je delež otrok z debelostjo narasel bolj kot kdaj koli. Povečal se je namreč za več kot 20 odstotkov, kar je več od povečanja v celotnem obdobju 2003-2007, torej v obdobju najhujše krize naraščanja debelosti. Povečanje podkožnega maščevja so zabeležili pri več kot polovici otrok. Do največjega povečanja maščobne mase je prišlo pri otrocih, ki so sicer gibalno najbolj dejavni.
Profesor Janko Strel meni, da bodo posledice zagotovo dolgoročne, po njegovem bodo otroci največje žrtve koronavirusa. Kot opozarja, se bodo posledice zaradi pomanjkanja gibanja namreč pokazale na področju učnega uspeha, razvoja in tudi na področju zdravja.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov