Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Pilotni projekt nova priložnost vračanja k naravi za osnovnošolce
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline. "Zelena streha je zame nekaj novega, pouk med rastlinami bo zanimiv," se veseli sedmošolec Benjamin.
Neprofitni Studio prostoRož je z natečajem za izbor ozelenitve strehe javnega objekta med šestnajstimi prijavljenimi izbral kranjsko mestno občino, kjer so si ogledali 12 objektov in jih umestili v katalog. Ozelenitev strehe Staneta Žagarja je prvi cilj "zelenih" prizadevanj .
Na območju mestne občine Kranj so zabeležili tisoč 280 stavb, na katerih bi lahko uredili zeleno streho. Občina tudi z ozelenitvami streh nadaljuje z zeleno politiko in s trajnostnim razvojem.
"Pričakujem, da bi vsako leto na osnovnih šolah, kjer je zanimanje veliko, uredili vsaj eno zeleno streho. Lani so v Kranju uredili dva nova drevoreda. Prihodnje leto, v času predsedovanja Slovenije EU, načrtujemo nov drevored, ki naj bi ga med Kokrico in Brdom posadili predsedniki vlad evropskih držav." (župan Matjaž Rakovec)
"Odgovornost za zeleno streho prevzemajo sedmošolci, ki bodo na svežem zraku skrbniki zelišč in drugih vrtnin. V nadaljevanju pa bodo odgovornost, znanja in veščine prenašali na ostale učence. Dve pridobljeni učilnici so ob hudi prostorski stiski na naši osnovni šoli velika pridobitev," je povedala ravnateljica OŠ Staneta Žagarja v Kranju, Fani Bevk.
Arhitektka Alenka Korenjak iz neprofitnega studia prostoRož, ki je pobudnik pilotnega projekta, izpostavlja okoljske in psihološke prednosti zelenih streh.
"Največja prednost zelenih streh je zadrževanje vode, saj takšna streha lahko zadrži 80 odstotkov padavin in tako skrbi, da med nalivi kanalizacijsko omrežje ni preobremenjeno. S tem projektom razbijamo neutemeljene predsodke, da so zelene strehe nepotreben strošek, ki škoduje strehi in povečuje vlago. Zanimanje za ozelenitev streh se povečuje. Tri občine v Sloveniji imajo v svojih občinskih prostorskih načrtih že zapisano, da morajo biti vse ravne strehe z več kot 400 kvadratnih metrov površine, ozelenjene."
Pilotno ozelenitev strehe na osnovni šoli Staneta Žagarja, vredno 70 tisoč evrov, je neprofitni studio prostoRož uresničil s sofinanciranjem Eko sklada in s sredstvi sklada za podnebne spremembe okoljskega ministrstva.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Pilotni projekt nova priložnost vračanja k naravi za osnovnošolce
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline. "Zelena streha je zame nekaj novega, pouk med rastlinami bo zanimiv," se veseli sedmošolec Benjamin.
Neprofitni Studio prostoRož je z natečajem za izbor ozelenitve strehe javnega objekta med šestnajstimi prijavljenimi izbral kranjsko mestno občino, kjer so si ogledali 12 objektov in jih umestili v katalog. Ozelenitev strehe Staneta Žagarja je prvi cilj "zelenih" prizadevanj .
Na območju mestne občine Kranj so zabeležili tisoč 280 stavb, na katerih bi lahko uredili zeleno streho. Občina tudi z ozelenitvami streh nadaljuje z zeleno politiko in s trajnostnim razvojem.
"Pričakujem, da bi vsako leto na osnovnih šolah, kjer je zanimanje veliko, uredili vsaj eno zeleno streho. Lani so v Kranju uredili dva nova drevoreda. Prihodnje leto, v času predsedovanja Slovenije EU, načrtujemo nov drevored, ki naj bi ga med Kokrico in Brdom posadili predsedniki vlad evropskih držav." (župan Matjaž Rakovec)
"Odgovornost za zeleno streho prevzemajo sedmošolci, ki bodo na svežem zraku skrbniki zelišč in drugih vrtnin. V nadaljevanju pa bodo odgovornost, znanja in veščine prenašali na ostale učence. Dve pridobljeni učilnici so ob hudi prostorski stiski na naši osnovni šoli velika pridobitev," je povedala ravnateljica OŠ Staneta Žagarja v Kranju, Fani Bevk.
Arhitektka Alenka Korenjak iz neprofitnega studia prostoRož, ki je pobudnik pilotnega projekta, izpostavlja okoljske in psihološke prednosti zelenih streh.
"Največja prednost zelenih streh je zadrževanje vode, saj takšna streha lahko zadrži 80 odstotkov padavin in tako skrbi, da med nalivi kanalizacijsko omrežje ni preobremenjeno. S tem projektom razbijamo neutemeljene predsodke, da so zelene strehe nepotreben strošek, ki škoduje strehi in povečuje vlago. Zanimanje za ozelenitev streh se povečuje. Tri občine v Sloveniji imajo v svojih občinskih prostorskih načrtih že zapisano, da morajo biti vse ravne strehe z več kot 400 kvadratnih metrov površine, ozelenjene."
Pilotno ozelenitev strehe na osnovni šoli Staneta Žagarja, vredno 70 tisoč evrov, je neprofitni studio prostoRož uresničil s sofinanciranjem Eko sklada in s sredstvi sklada za podnebne spremembe okoljskega ministrstva.
Naši državi je Italija, takoj za Nemčijo, druga najpomembnejša poslovna partnerica. Blagovna menjava med sosedama je lani presegla 7 milijard in pol. Slovenska podjetja so na zahtevni italijanski trg prodala za 3 milijarde 200 milijonov evrov blaga, kar je za 6 odstotkov in pol več kot leto prej. Gospodarskemu uradu Republike Slovenije v Milanu se je lani pridružil tudi klub slovenskih poslovnežev v tem mestu. Iz Milana Mirjam Muženič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Neveljaven email naslov
