Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Po matematiku Juriju Vegi poimenovan superračunalnik sodi med 50 najzmogljivejših na svetu
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize; vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer ostane le pri idejah.
Ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje, je vsekakor padla na plodna tla. Zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture.
»Pred nekaj leti smo ugotovili, da imamo veliko znanja in veliko majhnih superračunalniških centrov, ki pa so premajhni, da bi omogočali resno obdelavo podatkov in resno mednarodno sodelovanje. Tako je nastal projekt HPC RIVR, ki je skušal rešiti dva problema: spodbuditi razvoj tega znanja v vzhodni Sloveniji in vzpostaviti nacionalno infrastrukturo na mednarodno primerljivi ravni,« razlaga dr. Jan Jona Javoršek, član strokovnega sveta slovenskega superračunalniškega omrežja Sling.
Projekt HPC Rivr, v katerem sodelujejo Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti IZUM in Fakulteta za informcijske študije v Novem mestu, je težak 20 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev je prispeval Evropski skladi za regionalni razvoj.
Pomena superračunalnikov se močno zaveda tudi Evropska unija. Brez njih vrhunske znanstvene raziskave danes niso mogoče, naj gre za razvoj cepiv, zdravil ali novih materialov, napovedovanje vpliva podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje. Za razvoj superračunalniških centrov in omrežij tako EU namenja 600 milijonov evrov. Sloveniji je prav uspešno delo na projektu Rivr in dobro sodelovanje različnih institucij omogočilo, da je bila na sveža evropska vlaganja dobro pripravljena. Z uspešno prijavo na razpis je dobila 5,9 milijonov evrov dodatnih sredstev.
»Namesto načrtovanih 1,8 petaflopov procesorske moči smo tako dobili 6,8 petaflopov,« poudarja Branko Zebec, namestnik direktorja IZUM-a, ki bo Vego gostil.
Vega lahko opravi 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogoča pa tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in shranjevanje podatkov (24PB), kar je še eno vse bolj pereče področje v znanosti.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Po matematiku Juriju Vegi poimenovan superračunalnik sodi med 50 najzmogljivejših na svetu
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize; vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer ostane le pri idejah.
Ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje, je vsekakor padla na plodna tla. Zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture.
»Pred nekaj leti smo ugotovili, da imamo veliko znanja in veliko majhnih superračunalniških centrov, ki pa so premajhni, da bi omogočali resno obdelavo podatkov in resno mednarodno sodelovanje. Tako je nastal projekt HPC RIVR, ki je skušal rešiti dva problema: spodbuditi razvoj tega znanja v vzhodni Sloveniji in vzpostaviti nacionalno infrastrukturo na mednarodno primerljivi ravni,« razlaga dr. Jan Jona Javoršek, član strokovnega sveta slovenskega superračunalniškega omrežja Sling.
Projekt HPC Rivr, v katerem sodelujejo Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti IZUM in Fakulteta za informcijske študije v Novem mestu, je težak 20 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev je prispeval Evropski skladi za regionalni razvoj.
Pomena superračunalnikov se močno zaveda tudi Evropska unija. Brez njih vrhunske znanstvene raziskave danes niso mogoče, naj gre za razvoj cepiv, zdravil ali novih materialov, napovedovanje vpliva podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje. Za razvoj superračunalniških centrov in omrežij tako EU namenja 600 milijonov evrov. Sloveniji je prav uspešno delo na projektu Rivr in dobro sodelovanje različnih institucij omogočilo, da je bila na sveža evropska vlaganja dobro pripravljena. Z uspešno prijavo na razpis je dobila 5,9 milijonov evrov dodatnih sredstev.
»Namesto načrtovanih 1,8 petaflopov procesorske moči smo tako dobili 6,8 petaflopov,« poudarja Branko Zebec, namestnik direktorja IZUM-a, ki bo Vego gostil.
Vega lahko opravi 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogoča pa tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in shranjevanje podatkov (24PB), kar je še eno vse bolj pereče področje v znanosti.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov