Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah
Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Neveljaven email naslov